"Krajani se sprašujemo, kako lahko nastaja odlagališče gradbenega materiala na kmetijskem zemljišču v vasi Koštabona, ki je pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine in sodi med spomenike, in kdo je vse to dovolill," so zapisali v pismu, ki smo ga prejeli v redakcijo.

"Na začetku vasi, 20 metrov od glavne ceste, je na privat parceli odloženega preko 1000 m3 gradbenega materiala in veliki težki tovornjaki (4 osni) vozijo ta material že mesce in mesce in sploh ne vemo, če imajo ti prevozniki dovoljenje za vožnjo po tej cesti, kajti največja nosilnost, ki je dovoljena je 7,5 T. Cesta, ki vodi proti vasi je vedno bolj uničena. Tovornjaki prevažajo okoli 15 m3 materiala," opisujejo posledice razdejanja, ki ga povzročajo s težkim tovorom naloženi tovornjaki.

"Drugo odlagališče je še malo naprej, tik ob cesti, in je skoraj v vasi, in to na zemljišču Sklada kmetijskih zemljišč republike Slovenije, kjer so posajene oljke. Sprašujemo se, ali so odgovorni na Skladu seznanjeni s to zadevo oziroma ali so to dovolili," se sprašujejo krajani Krajevne skupnosti Šmarje. Kot je razvidno iz slik, ki so nam jih poslali, je navoženi material iz kamnov, kosov asfalta, zemlje, strešnih korcev, železa ... "Od kje ta odpadni gradbeni material vozijo, ni jasno, po vsej verjetnosti pa glede na vsebino, iz območja, kjer je potekala sanacija kakšne ceste ali pa kakšni večji izkopi pri gradbenih delih ali rušitvah hiš," sklepajo.

Na pristojnem okojskem inšpektoratu so potrdili, da imajo na lokaciji Koštabone evidentirano eno prijavo nezakonitega odlaganja odpadkov na zasebnem zemljišču, ki pa je še niso obravnavali "Ni nujno, da gre za prijavo nezakonitega odlaganja odpadkov, ki jo omenjate, saj lahko lokacijo nezakonito odloženih odpadkov lahko določimo le po parcelah, na katerih so odloženi," obenem poudarjajo ter opozarjajo, da je potrebno ob prijavi poslati čim bolj točne opise, morda celo številko parcele. "Dobrodošle so tudi fotografije in grob opis odpadkov," še navajajo.  

Medtem pa na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS pojasnjujejo, da z odlagališčem gradbenega materiala na njihovem kmetijskem zemljišču niso seznanjeni; kot zagotavljajo, bi sicer že ukrepali. "Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni bil seznanjen z dogajanjem na predmetnem zemljišču, sicer bi ukrepal v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) in v skladu s Pravilnikom o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju: Pravilnik)," so zapisali v odgovoru naše vprašanje.

Poudarjajo tudi, da na omenjeni lokaciji odlaganja gradbenenega materiala niso odobrili, saj za vsa kmetijska zemljišča Sklada veljajo zakonske omejitve glede uporabe. "Za vsa kmetijska zemljišča, s katerimi v imenu in za račun države gospodari Sklad, veljajo zakonske omejitve, določene v ZKZ in v Pravilniku," pojasnjujejo.

Sklad sicer ne spremlja in nadzoruje uporabe kmetijskih zemljišč, ki so v njegovem upravjanju, saj so tovrstni postopki v pristojnosti kmetijskih inšpektorjev. Kot zagotavljajo, pa bodo najprej preverili dejansko stanje na terenu ter po potrebi ukrepali. "Sklad bo po prejeti informaciji o kršitvi pogodbe o zakupu kmetijskega zemljišča najprej preveril dejansko stanje na terenu. Če bo ugotovljena kršitev pogodbe o zakupu, bo ukrepal v skladu z zakonskimi določili in Pravilnikom." 

V primeru kršitve, Sklad zakupnika, ki je glede na pogodbo o zakupu kmetijskega zemljišča odgovoren za stanje na zemljišču, najprej pozove, da vzpostavi prvotno stanje, ki je določeno v pogodbi o zakupu.

"Če se to ne zgodi, ima Sklad pravico pogodbo o zakupu prekiniti," pojasnjujejo na Skladu, medtem ko so morebitne sankcije v pristojnosti kmetijskega inšpektorja.