Devetih kosov nakita iz 19. stoletja medtem še niso našli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Osumljenca naj bi bila stara okoli 30 let, prihajala pa naj bi iz severnega predmestja Pariza Seine-Saint-Denis. Operacija za njuno prijetje se je, kot je nedavno poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, začela nenadoma, potem ko so preiskovalci, ki so osumljena spremljali več dni, ugotovili, da namerava eden od njiju pobegniti v tujino, domnevno v Alžirijo.

Sledili naj bi mu in ga aretirali na letališču Roissy-Charles de Gaulle, takoj zatem pa prijeli sostorilca, prav tako na območju Pariza. Oba naj bi bila policiji znana po tatvinah iz preteklosti. Preiskava se nadaljuje, da bi identificirali druge sostorilce in organizacijo, ki stoji za krajo.

Vodja pariške policije nagovoril francoski senat

Deset dni po ropu je vodja pariške policije nagovoril francoski senat. Izpostavil je večje varnostne pomanjkljivosti, zastarele sisteme in dejstvo, da muzej ni podaljšal dovoljenja za upravljanje varnostnih kamer, ki je poteklo julija. Dodal je, da prvo opozorilo policiji ni prišlo od alarma v Louvru, temveč od mimoidočega pred muzejem.

Tatovi so 19. oktobra v enega najslavnejših muzejev na svetu prišli skozi okno s pomočjo transportne lestve in rezalne opreme. Rop je trajal le sedem minut, tatovi pa so odnesli devet draguljev. Med begom so izgubili krono cesarice Evgenije, ki je padla na tla in se poškodovala. Vrednost ukradenih draguljev je ocenjena na 88 milijonov evrov.

Več deset vodij muzejev po svetu je v odprtem pismu, objavljenem v ponedeljek v reviji Le Monde, izrazilo solidarnost z muzejem Louvre. "Naše institucije niso imune na brutalnost sveta," so zapisali in poudarili, da so muzeji vse pogosteje tarče napadov. Izrazili so podporo direktorici muzeja Louvre Laurence des Cars in stopili v bran pariški instituciji kot odprtemu in dostopnemu prostoru.