"Potekajo pogovori o tem, na kakšen način bi lahko razdelili rebulo po različnih legah, na tisto v dolini, ki se jo prideluje v komercialne namene, in tisto, ki raste na avtohtonih tleh in daje drugačne pridelke. Rebula iz ravnine ne dosega takih kvalitetnih rezultatov kot briška, skupno jima je samo ime," je povedal eden večjih vinarjev Igor Simčič.

Pridelava rebule je v Brdih bistveno težja kot v dolini, kjer jo sadijo v mivko, v Brdih in Vipavski dolini pa raste v lapornatih tleh na pobočjih.

Mi smo obdržali rebulo tudi v časih, ko so prevladovali chardonnayi, različni pinoti in druge sorte, je poudaril Peršolja: "Rebula je sinonim za Brda, v nas je globoko prepričanje, da lahko na zahtevnih svetovnih trgih zmagamo le z rebulo. Seveda smo vinarji tu opravili svoje delo in naredili tako rebulo, ki je všeč svetovnim ljubiteljem vina. Sedaj, ko rebula dobiva ime, so prišli zraven taki, ki nikoli v življenju rebule niso niti poznali."

Vinogradniki s slovenske strani Brd so se zato začeli že pred nekaj leti pogovarjati s kolegi iz italijanske strani. Rebulo bi radi zaščitili na mednarodni ravni, vendar so postopki zaščite predolgi in bi bili čez nekaj let lahko že prepozni. Zato je potrebno ukrepati v kratkem času, so še prepričani vinarji, ki so se zbrali na pogovoru z ministrico Pivčevo.