Slovenija je edina svetovna država, kjer povprečna plača presega tako imenovano ceno sreče oziroma raven osebnih dohodkov, nad katero njihovo dodatno zvišanje ne povečuje več zadovoljstva z življenjem, je pokazala raziskava ameriškega podjetja Remitly. Država z najvišjo ceno sreče je Islandija, najnižjo ima Etiopija.
KOLIKO DENARJA PRINESE SREČO? Slovenija je po tej raziskavi svetovna izjema
Slovenija

Po ugotovitvah študije Univerze Purdue iz ameriške zvezne države Indiana o povezavi med dohodki in srečo povečanje osebnega dohodka vodi v povečanje "subjektivnega dobrega počutja". Vendar obstaja točka "nasičenosti z dohodkom", po kateri nadaljnje povečanje dohodkov "ne prinaša več pomembnih koristi za srečo", so ugotovitve v objavi na svojih spletnih straneh povzeli pri ameriškem ponudniku finančnih tehnologij Remitly.
Ta tako imenovana cena sreče se razlikuje glede na državo bivanja. Po njihovih izračunih, pri katerih so podatke lokalno prilagodili glede na kupno moč in inflacijo, je ta raven od držav, za katere so na voljo podatki, najvišja na Islandiji, kjer znaša 163.579 dolarjev (139.039 evrov). Sledijo Avstralija (161.302 dolarjev), Švica (154.504 dolarjev), Nova Zelandija (137.361 dolarjev) in ZDA (134.827 dolarjev).
Najnižja je v Etiopiji, in sicer pri 10.176 dolarjev (8649 evrov). Sledijo Nigerija (12.273 dolarjev), Ruanda (13.566 dolarjev), Mavretanija (14.732 dolarjev) in Bolivija (15.156 dolarjev).
V Sloveniji je pri 36.769 dolarjev (31.253 evrov). Ob povprečni plači, ki jo v raziskavi navajajo v višini 42.800 dolarjev letno, povprečna plača tako ceno sreče presega za 16,3 odstotka.
V vseh ostalih državah povprečna plača zaostaja za ceno sreče. Najbližje ji je Luksemburg, kjer povprečna plača dosega 92,8 odstotka cene sreče, sledita Estonija (90,5 odstotka) in Singapur (90 odstotkov). Prvo deseterico sestavljajo še Litva (89,2 odstotka), Češka (87,8 odstotka), Latvija (84,7 odstotka), Grčija (79,7 odstotka), Belgija (79,1 odstotka) in Romunija (76,3 odstotka).
Od slovenskih sosed je Avstrija na 19. mestu s 60,6 odstotka, Madžarska na 28. z 52,3 odstotka, Italija na 30. z 49,2 odstotka, podatkov za Hrvaško pa študija ne navaja.
