Organizacije so že v začetku meseca oblikovale posebno koordinacijsko skupino, ki spremlja energetske in gospodarske posledice konflikta. Opozarjajo, da učinki niso le kratkoročni, temveč bodo vplivali na svet še dolgo po tem, ko se razmere umirijo.

"Kot smo že omenili v začetku tega meseca, je vpliv vojne znaten, globalen in izrazito asimetričen, saj nesorazmerno prizadeva uvoznike energije, zlasti države z nizkimi dohodki. Ta pretres je povzročil višje cene nafte, plina in gnojil, kar je sprožilo zaskrbljenost tudi glede varnosti preskrbe s hrano in izgube delovnih mest. Nekateri proizvajalci nafte in plina na Bližnjem vzhodu so prav tako utrpeli dramatičen upad izvoznih prihodkov," navaja izjava.

Razmere na ključni pomorski poti ostajajo negotove, kar dodatno otežuje stabilizacijo trgov in cen. "Razmere ostajajo zelo negotove, ladijski promet skozi Hormuško ožino pa se še ni normaliziral. Tudi po ponovni vzpostavitvi rednega ladijskega prometa skozi ožino bo trajalo nekaj časa, preden se bodo svetovne zaloge ključnih surovin vrnile na raven pred konfliktom - cene goriva in gnojil pa bodo zaradi poškodovane infrastrukture verjetno še dolgo ostale visoke," so še zapisali v izjavi.

V najhujšem scenariju so učinki na svetovno rast znatni in dolgotrajnejši. Svetovna rast bi se leta 2026 zmanjšala za 1,3 odstotne točke. To bi pomenilo svetovno recesijo (stopnja rasti pod 2 odstotkoma), kar se je od leta 1980 zgodilo le štirikrat, pri čemer sta se zadnja dva primera ujemala s svetovno finančno krizo in pandemijo COVID-19.

Organizacije opozarjajo še na širše posledice, ki jih vojna pušča za sabo. Gre za razseljevanje ljudi, pritisk na delovna mesta ter upad turizma in potovanj. Po njihovih ocenah bo vpliv čutiti še dolgo po koncu vojne.