Ustavno odločbo vidijo kot potrditev tega, kar so ves čas trdili v mandatu prejšnje vlade, ko je ministrstvo za kulturo vodila ministrica Asta Vrečko iz kvote Levice. "Vpliv politike na delovanje javnega zavoda je bil umaknjen, nov način vodenja zavoda pa potreben glede na velikost in posebnosti največjega javnega zavoda v kulturi v Sloveniji," so poudarili.

"Pri vseh teh spremembah, ki smo jih izvedli na začetku prejšnjega mandata, pa niso bile kršene niti ustava niti pravice posameznikov, ki izhajajo iz nje," so dodali.

Ustavno sodišče je danes sporočilo, da novela zakona o RTVS v delu, v katerem določa nov način upravljanja RTVS, ni v neskladju z ustavo. Način prenehanja mandatov v skladu z novelo lahko zagotovi depolitizacijo oziroma neodvisnost RTVS od vplivov politike, zato pomeni primeren ukrep za uresničevanje pravice do svobode izražanja posameznikov, so navedli v odločbi, sprejeti 2. julija.

Ukrep je bil po oceni sodišča tudi nujen, saj postopen prehod na novo, pomembno drugačno ureditev oziroma odlog uveljavitve nove ureditve do izteka mandatov posameznih članov organov upravljanja, vodenja in nadzora RTVS, ki so bili imenovani na podlagi prejšnje ureditve, ne bi omogočil takojšnje depolitizacije. Če je zakonodajalec želel doseči svoj cilj, je moral hkrati zamenjati člane vseh teh organov, kar pa nujno vključuje prenehanje njihovih mandatov po samem zakonu, so pojasnili.

Vlagatelji ustavne pobude s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem, ki je bil predsednik dotedanjega programskega sveta RTVS, so se za pobudo odločili, ker so po noveli predčasno prenehali mandati članom programskega in nadzornega sveta ter generalnega direktorja, direktorjev radia in televizije. Ustavno pobudo so vložili 28. decembra 2022, ko je po potrditvi na referendumu novembra 2022 začela veljati novela zakona o RTVS.

Državni svet pa je zahtevo za oceno ustavnosti z vsebinsko enakimi očitki vložil 6. decembra 2023.