Povod za ukrepanje so bili nasilni protesti v Torinu ob zaprtju radikalnega levega centra Askatasuna. V spopadih je bil poškodovan policist, ki naj bi ga napadalec udaril s kladivom, incident pa je dodatno zaostril politično retoriko. Kot poroča portal Politico je italijanski pravosodni minister Carlo Nordio ob tem dejal, da želi vlada preprečiti "vrnitev Rdečih brigad", pri čemer je imel v mislih skrajno levičarsko teroristično skupino iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja.

Meloni nasilja ne razume kot osamljen dogodek, temveč kot del širših političnih ali kriminalnih trendov. Ob tem poudarja, da ukrepi niso usmerjeni proti protestnikom, temveč proti "organiziranemu kriminalu". Proteste proti letošnjim zimskim olimpijskim igram je označila celo kot dejanje "sovražnikov Italije in Italijanov".

Policija bo imela večja pooblastila

Novi dekret med drugim uvaja t. i. pravni ščit za policiste, ki jih med opravljanjem dolžnosti ščiti pred uradnimi preiskavami, širi možnost preventivnega pridržanja do 12 ur ter uvaja strožja pravila glede nošenja nožev. Predvidene so tudi posebne "rdeče cone", kjer lahko oblasti odstranijo posameznike, ki so bili v zadnjih petih letih prijavljeni zaradi kaznivih dejanj.

Gre že za peti dekret, s katerim je Meloni od leta 2022 posegla v kazensko zakonodajo z izrednim postopkom, ki omogoča takojšnjo veljavnost brez predhodne parlamentarne potrditve.

Opozicija: Napad na svobodo izražanja

Opozicijski voditelji premierki očitajo, da z retoriko o ogroženosti države spodbuja občutek negotovosti ter omejuje pravico do izražanja nestrinjanja. Vodja Demokratske stranke Elly Schlein je tako zakon označila kot "morilski za svoboščine".

Tudi predsednik republike Mattarella je opozoril, da bi bili nekateri ukrepi lahko protiustavni, ter vlado pozval k popravkom.

Domenico Carretta, mestni svetnik iz Torina, meni, da ukrepi ne rešujejo dejanskih težav italijanskih mest. "Obstaja tveganje, da kriminaliziramo že samo dejanje odhoda na ulico," je opozoril in dodal, da bi se morala vlada osredotočiti na krepitev kadrovskih in materialnih zmogljivosti organov pregona.

Politika odločna braniti varnost

Podatki italijanskega notranjega ministrstva kažejo, da se je število umorov leta 2025 v primerjavi z letom prej zmanjšalo za 15 odstotkov, skupna stopnja kriminala pa ostaja na ravni iz leta 2018. Kritiki zato menijo, da vlada ustvarja občutek ogroženosti, ki ni nujno podprt s statistiko. Toda premierka Meloni ob tem vztraja, da želi z ukrepi zagotoviti državo, ki "brani tiste, ki branijo nas, ter državljanom vrača varnost in svobodo".