"Prometne zagate niso samo transportne in tranzitne, temveč mnogoplastne, zaradi njih pa najbolj trpijo ljudje. Zato želimo, da se v času, ko se sprejemajo pomembne strateške, načrtovalske in izvedbene odločitve, upošteva celovitost in specifičnost istrskega prostora kot skupnega dobrega prebivalcev Slovenije. Ne želimo, da se pomembni prostorski projekti načrtujejo in izvajajo brez celostnih strategij, brez regijske ravni in brez razmisleka o posledicah," je civilna iniciativa zapisala v javnem pozivu Golobu, Bratuškovi in Bržanu.

CI: Upravljavci gradbenih in vzdrževalnih del so neusklajeni

Problemi na občinskih in državnih cestah so letos izbruhnili že aprila. V civilni iniciativi za to krivijo neusklajene gradbene posege in vzdrževalna dela med upravljavci, na celotnem območju med mejnima prehodoma Škofije in Dragonja, kjer poteka turistični promet. Tukaj je še vse večji obseg transporta v Luko Koper in praznični zastoji, tako da domačini s strahom pričakujejo poletne mesece.

"Razmere so žal takšne, da kličejo po internacionalizaciji problema (vinjete) in celo državni nepokorščini," so zapisali. Prostor od italijanske do hrvaške meje je postal sramota za državo in nočna mora za dnevne migrante, za prebivalce pa pomeni vsakodnevno varnostno, zdravstveno in ekološko tveganje ter prekomerno obremenitev, poudarjajo. Tudi železniška proga proti morju je dotrajana in nevarna, seveda pa državi, Slovenskim železnicam, koprski občini in Luki Koper prinaša dobiček, opozarjajo, domačinom pa degradirano okolje in strah.

"Drugi tir se sicer gradi pospešeno, a v načrtih so bile do zdaj zanemarjene usmeritve veljavnih strategij države, ki govorijo o celovitosti prometnega omrežja kot sistema, ki povezuje vse oblike in vrste prometa. Žal se težave zaradi neusklajenih in neizvedenih načrtov razvoja, prostorskega umeščanja in povezav železniškega, avtocestnega in pomorskega prometa sploh še niso pričele reševati," izpostavljajo v civilni iniciativi.

CI je postavila konkretne zahteve

Koprski občini očitajo, da še vedno nima izdelane celostne prometne študije in strategije prostorskega in programskega razvoja. Apelirajo na dosledno spoštovanje zakona o urejanju prostora, ker je namen urejanja prostora doseganje trajnostnega razvoja tako, da načrtovalec sledi ciljem, ki so v javnem interesu, to pa je varovanje prostora kot naravne dobrine. Z javnim pozivom zato civilne iniciative dopolnjujejo pismo koprskega župana Bržana premierju Golobu s konkretni zahtevami.

Zahtevajo, da se odpravi vinjete in ukine cestnina na hitri cesti HC5 med Škofijami in Koprom, ker bo to razbremenilo za tranzitni promet neprimerne vzporedne regionalne in občinske ceste. Zahtevajo, da se na mejnem prehodu Škofije pravilno uredi priključek hitre ceste in uvozno-izvozne pasove bencinskega servisa, prav tako naj se vzpostavi regionalna cesta med mejnim prehodom in krožiščem pri Orehu v Italiji.

Tranzitni promet med Trstom in hrvaško Istro naj se uredi z iskanjem novih povezav izven ubranega območja slovenskih istrskih mest, npr. tako, da se avtocestno povezavo s hrvaško Istro načrtuje že z odcepom pri Kozini proti Buzetu v trasi obstoječe istrske proge.

Pri urejanju prometnic, še posebej na območju Škocjana in Bertokov, naj se izdela analizo obstoječega in načrtovanega, tudi železniškega, prometnega omrežja in obremenitev.

V okviru priprave državnega prostorskega načrta za hitro cesto med Koprom in Dragonjo naj se ponovno preuči možnost bolj enostavne in prostorsko manj invazivne ureditve obvozne hitre ceste med Bertoki in Šalaro, v obliki razširitve in izven nivojske nadgradnje obstoječe glavne ceste med priključkom Šalara in začetkom klanca pri Paderni. Istočasno naj se izvede celotna, že predvidena rekonstrukcija Šmarske ceste, ki zamuja že štiri leta, zahtevajo v civilni iniciativi.

Zahtevajo še, da se prednostno izvede projekt izgradnje Srminske vpadnice v Luko Koper in načrtuje bolj ustrezen potniški promet na relacijah Koper–Ljubljana–Avstrija in Koper–Trst–Italija. Od MOK zahtevajo, da pripravi študijo prometnic in prometnega omrežja znotraj naselij vseh krajev v občini, njihove povezave in stik z regionalno in državno prometno mrežo ter kmetijskim in rekreacijskim zaledjem (vsebinski predlog za proračun 2023), ki bodo ena od osnov za dolgoročni razvoj javnega prometa.

Pod javni poziv so se podpisali Barbara Verdnik (CI Škofije po meri), Jasna Arko (CI Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin), Božena Ambrozius (CG Skupaj), Edmond Gašpar (CI OPN Koper po meri), Janko Sever (predsednik sveta ljudske pobude dvotirne proge D-K) in Jelka Ž. Markežič (CI Berotki Prade). Poleg Goloba, Bratuškove in Bržana so javni poziv prejeli tudi župani Ankarana, Izole in Pirana.