"EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu evropski perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu," piše v osnutku izjave z Brda, ki jo bodo danes sprejeli voditelji članic EU v posvetovanju z voditelji Zahodnega Balkana. Prav tako naj bi EU v izjavi "ponovno potrdila zavezanost širitvenemu procesu", a obenem spomnila, da je pomembno, da lahko ohrani in poglobi svoj razvoj ter zagotovi zmožnost integracije novih članic.

Trenutno najbolj pereče širitveno vprašanje je, kdaj bo unija začela pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo. V Skopju in Tirani od tega vrha spodbudnih novic ne morejo pričakovati. Majhne možnosti za premik so po bolgarskih volitvah, ki bodo sredi novembra. Eden od pričakovanih konkretnih rezultatov je bil načrt glede roaminga - za postopno zniževanje stroškov gostovanja v tujem mobilnem omrežju, kar bi bila oprijemljiva korist za ljudi v regiji. Vendar pa kaže, da unija državam v regiji na tej točki še ne bo ponudila konkretnih časovnih ciljev.

Slovenija naj bi bila želela v izjavo vključiti zavezo, da bo EU vse države Zahodnega Balkana sprejela do leta 2030, in referenco na odpravljanje komunistične dediščine, vendar v osnutku, usklajenem v začetku tedna, teh predlogov ni.

Med članicami unije ni enotnosti glede hitrosti in nujnosti nadaljnje širitve na države Zahodnega Balkana, in to kljub bojazni, da bodo ob odsotnosti EU tamkajšnji prostor politično in gospodarsko zavzele Kitajska, Rusija in Turčija.

Z vrhom EU in Zahodnega Balkana, osrednjim dogodkom slovenskega predsedovanja Svetu EU, se bodo sklenile dvodnevne razprave voditeljev na Brdu; v torek so se posvetili razpravi o krepitvi strateške suverenosti unije.