"Preučujemo vse … Kar zadeva kibernetski prostor, smo precej reaktivni. Biti bolj agresiven ali proaktiven namesto reaktiven je nekaj, o čemer razmišljamo," je dejal Dragone.

Evropa je prizadeta zaradi številnih incidentov hibridnega vojskovanja – od pretrganih kablov v Baltskem morju do kibernetskih napadov po celini –, pri čemer se nekateri pripisujejo Rusiji, drugi pa ostajajo nepojasnjeni.

Zaradi tega nekateri diplomati, zlasti iz vzhodnoevropskih držav, pozivajo Nato, naj ne bo več zgolj reaktiven, temveč naj začne odgovarjati. Takšen odziv bi bil najbolj izvedljiv v primeru kibernetskih napadov, kjer ima veliko držav že ofenzivne zmogljivosti, precej bolj zapleten pa bi bil pri sabotažah ali vdorih dronov.

Preventivni udarec kot obramba?

Dragone je poudaril, da bi se "preventivni udarec" lahko štel za "obrambno dejanje", vendar je dodal: "To je zunaj našega običajnega načina razmišljanja in vedenja."

Kljub temu je pustil odprto možnost spremembe pristopa. "Biti bolj agresiven v primerjavi z agresivnostjo našega nasprotnika bi lahko bila možnost. Vprašanja pa so: pravni okvir, jurisdikcijski okvir, kdo bo to izvedel," je dodal.

Uspeh misije v Baltiku

Kot primer uspešnega odvračanja Nato izpostavlja svojo misijo Baltic Sentry, v okviru katere ladje, letala in pomorski droni patruljirajo po Baltskem morju. Misija je preprečila ponavljanje številnih incidentov pretrganja kablov, ki so se dogajali v letih 2023 in 2024, za katere se sumi, da so povezana s plovili ruske "senčne flote", zasnovane za izogibanje zahodnim sankcijam.

"Od začetka misije Baltic Sentry se ni zgodilo nič. To pomeni, da to odvračanje deluje," je poudaril Dragone.