Prvi protikoronski zakon, ki je ponudil pomoč za omilitev posledic epidemije covida-19 tako za državljane kot gospodarstvo, je DZ sprejel že kmalu po prvi razglasitvi epidemije lani spomladi. Do letošnjega februarja se je njihovo število povzpelo na osem, dodatno so poslanci tik pred odhodom na poletni dopust potrdili še interventni zakon za turizem in povezane panoge.

Eden prvih ukrepov je bil subvencioniranje začasnega čakanja na delo, če podjetje zaradi motene dobave ali izpada naročil kot posledice epidemije ni moglo zagotavljati dela vsem zaposlenim. Kriterij za pridobitev te pomoči je bil najprej določen pri 30-odstotnem padcu prihodkov v primerjavi s predkoronskimi časi, nato pa se je s podaljševanjem ukrepa ta delež postopoma zniževal. Konec junija letos se je ukrep iztekel.

Prav tako do konca junija je zavod za zaposlovanje izplačeval povračila nadomestila plač za delavce, katerim je bila odrejena karantena oz. niso mogli prihajati na delo zaradi višje sile, denimo varstva otrok. Še v septembru medtem ostaja v veljavi ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega polnega delovnega časa.

Za vse te ukrepe je zavod za zaposlovanje doslej izplačal 688,7 milijona evrov pomoči. Od tega je 31.735 delodajalcem povrnil nadomestilo plače za čas čakanja na delo za skupaj 215.055 zaposlenih, 10.104 delodajalcem je subvencioniral skrajšani delovni čas za skupaj 51.060 zaposlenih ter izplačal nadomestilo plače zaradi karantene ali višje sile 11.088 delodajalcem za skupaj 56.167 zaposlenih.

Največ prejetih vlog za čakanje na delo

Za nadzor nad izplačano pomočjo za ohranitev delovnih mest je pristojen Furs, kjer so za STA povedali, da bodo morali prejemniki po prvih izračunih vrniti za skupaj 7,4 milijona evrov nadomestil za čakanje na delo ter za 435.000 evrov subvencij za skrajšani delovni čas.

Za čakanje na delo je zavod za zaposlovanje tudi sicer prejel največ vlog, več kot polovico vseh. Medtem ko je širjenje virusa močno zaznamovalo praktično vse dejavnosti, pa so na zavodu največ vlog za čakanje na delo in skrajšani delovni čas prejeli od delodajalcev iz predelovalnih dejavnosti, trgovine ter gostinstva.

Poleg ukrepov za ohranitev delovnih mest so imela podjetja na voljo še druge oblike pomoči, od oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost do povračila nekritih fiksnih stroškov, posebej za samozaposlene in še nekatere druge upravičence je bil uveden mesečni temeljni dohodek.

Pri vseh oblikah pomoči je v interventnih zakonih zapisano, pod katerimi pogoji jih je mogoče uveljavljati, praviloma so bili ti postavljeni pri določenem deležu upada prihodkov v primerjavi z rezultati posameznega upravičenca v predkoronskih časih.

Vlada zagotovila, da bodo dodatke lahko vračali brez obresti

Vlada je ob tem prizadete spodbujala, naj ob dvomih, ali so do pomoči upravičeni, zanjo vseeno zaprosijo, saj da jo bodo pozneje lahko vračali brez obresti. To je sredi lanskega aprila zagotovil tudi takratni predsedujoči vladni svetovalni skupini, danes pa direktor Fursa Ivan Simič.

"Strah glede morebitnega neizpolnjevanja pogojev je odveč. Če bodo prejemniki pomoči prihodnje leto ugotovili, da niso izpolnili pogojev, jim zakon omogoča samoprijavo Fursu v 30 dneh po oddaji obračuna in vračilo sredstev brez obresti," je Simič pojasnil na novinarski konferenci sredi aprila. Obresti se bodo obračunavale le v primeru namernega zavajanja, je poudaril.

Danes na Fursu ugotavljajo, da bo moralo prejeto pomoč vračati nekaj več kot 25.000 različnih zavezancev v skupnem znesku 88,6 milijona evrov. To je približno 4,5 odstotka od skupaj nekaj manj kot dve milijardi evrov izplačane pomoči gospodarstvu.

Da bodo pomoč morali vračati, so večinoma izračunali prejemniki sami, so povedali na Fursu, kjer dodajajo, da prejete covidne pomoči, tako v kontroli kot v inšpekcijskih pregledih, preverjajo tudi njihovi uslužbenci. Doslej so največ nepravilnosti ugotovili pri uveljavljanju oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost delodajalcev v povezavi z izplačili nadomestila plač zaposlenim na čakanju.

Nadzor tudi nad izplačili kriznega dodatka

Nepravilnosti so odkrili tudi pri uveljavljanju delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Nekateri zavezanci so namreč zaprosili za pomoč, čeprav veljajo za podjetja v težavah, ki v skladu s šestim protikoronskim zakonom do tega ukrepa niso upravičena.

Inšpektorji nameravajo letos opraviti nadzor med drugim tudi nad izplačili kriznega dodatka, nadomestil povračil stroškov v zvezi z začasnimi ukrepi na področju infrastrukture ter nad porabo sredstev, ki so jih podjetja prejela za izvedbo antigenskih hitrih testov.

Vračilo prejete pomoči je sicer v skladu s sedmim protikoronskim mogoče v več obrokih, za kar se večina prejemnikov tudi odloči. Doslej so na Fursu prejeli okoli 4000 tovrstnih vlog, odobrili pa so jih že nekaj več kot polovico v skupnem znesku 7,2 milijona evrov.