Cena za 159-litrski sod se je ob koncu trgovanja oblikovala pri -37,63 dolarja za 159-litrski sod, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To pomeni, da so bili prodajalci pripravljeni plačati morebitnim kupcem nafte, da bi lahko izpraznili svoja skladišča.

Ameriški trg je nasičen z zalogami nafte, povpraševanje pa upada zaradi ukrepov za zajezitev širjenja pandemije sars-cov-2. Poleg tega so dan pred iztekom majskih terminskih pogodb skladišča nafte polna, do težav prihaja tudi v dobavi nafte.

Ameriške vlagatelje je sprva pretreslo, ko so majske terminske pogodbe za zahodnoteksaško lahko nafto v ponedeljek pristale pri 10,01 dolarja, kar je predstavljajo najnižjo vrednost po letu 1986, vendar pa se padec tam še ni ustavil. Pozneje je cena prvič v zgodovini, odkar se z zahodnoteksaško lahko nafto trguje v New Yorku, upadla pod pet dolarjev, nato pa je še dalje padala in prvič dosegla negativno raven.

Dolgoročnejše terminske pogodbe za zahodnoteksaško lahko nafto so v ponedeljek beležile nekaj manjše padce. Terminske pogodbe za junij so bile ob koncu trgovanja pri 22 dolarjih za sod.

To po mnenju analitikov kaže na optimizem, da se bodo razmere na naftnem trgu do konca leta 2020 vendarle nekoliko umirile in izboljšale. Pojasnili so še, da to tudi kaže, da težave z zalogami v premajhnih skladiščih najbolj negativno vplivajo prav na kratkoročnejše pogodbe.

V ponedeljek so sicer izgubile tudi junijske terminske pogodbe za sod severnomorske nafte brent. Na borzi v Londonu so nazadovale za 8,5 odstotka na 25,70 dolarja.

Poleg ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa je k zniževanju cen nafte doprinesla tudi cenovna vojna med Rusijo in Savdsko Arabijo, ki se je začela približno takrat kot širjenje koronavirusa.

Vzniknila je, potem ko skupina proizvajalk v okviru Opec+ v začetku marca ni dosegla dogovora o nadaljevanju omejitve proizvodnje, ki se je iztekel z začetkom aprila. Savdska Arabija je nafto ponudila po nižjih cenah in napovedala povečanje proizvodnje, medtem ko Rusija zvišanju proizvodnje ni bila naklonjena.

Spor je pred tednom dni sicer pomiril dogovor skupine Opec+, saj se je kartel sporazumel o zmanjšanju proizvodnje črnega zlata. A dogovor velja le za meseca maj in junij, zato tudi ni imel dolgoročnejših vplivov na cene nafte.

Trump: Gre za začasen pojav

Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na padec cen nafte pod nič dolarjev za sod v ponedeljek dejal, da gre najverjetneje za začasen pojav. "Težava je v tem, da nihče nikjer na svetu na vozi avtomobilov. Tovarne so zaprte, posli so zaprti," je dejal.

Trump je dejal tudi, da razmišlja o zaustavitvi prihajajočih pošiljk nafte iz Savdske Arabije, da s tem podpre domačo naftno industrijo. Ukrep mu predlagajo republikanski kongresniki in Trump je dejal, da bo razmislil o tem, saj imajo doma nafte dovolj.

Po njegovih besedah so se države proizvajalke nafte iz organizacije Opec strinjale, da zmanjšajo proizvodnjo za 15 milijonov sodov na dan, velik padec cen pa jih bo morda prepričal v še večje zmanjšanje proizvodnje.

Ameriško ministrstvo za energijo namerava naftnim podjetjem v ZDA dati v najem za okrog 77 milijonov sodov nafte skladiščnega prostora, da tam shranijo višek svoje nafte, za katero nimajo več prostora v svojih skladiščih. ZDA bodo po Trumpovih besedah verjetno izkoristile priložnost in kupile 75 milijonov sodov nafte, če je že tako poceni, da si napolnijo strateške rezerve.

Ameriške strateške naftne rezerve so 17. aprila obsegale 635 milijonov sodov, kapacitet pa je po trenutno veljavnem zakonu za 713,5 milijona sodov. Skladiščnega prostora je več, zagotovijo pa lahko še dodatnega, vendar mora zgornjo mejo najprej povišati kongres.

Za padec cen nafte je po mnenju analitikov kriv novi koronavirus oziroma ukrepi proti njem, zaradi česar so ceste skoraj prazne, letalski promet pa skoraj povsem prizemljen. Ker ni povpraševanja po gorivu, cene padajo. Vendar pa velikanski padec cen nafte po mnenju analitikov kljub vsemu ne bo povzročil velikega padca cen bencina.