Skupina Luka Koper je leto 2025 zaključila z rezultati, ki so močno presegli napovedi. A ko pogledamo podrobneje, se pokaže, da so bile številke za 2025 postavljene zelo previdno, v nekaterih primerih celo nižje od doseženih rezultatov v letu 2024. Načrtovanje je bilo torej zelo zadržano, zaradi česar so preseganja zelo impresivna.

Podatki izhajajo iz uradnih javno objavljenih dokumentov, iz katerih je razvidno, da je Skupina Luka Koper za leto 2025 načrtovala približno 338 milijonov evrov prihodkov od prodaje, 55 milijonov evrov EBIT, okoli 88 milijonov evrov EBITDA in 49 milijonov evrov čistega dobička. Napoved je bila zmerna: pričakovali so rahlo rast prihodkov, skoraj stagnacijo operativnega dobička, višje stroške dela in omejitve zaradi železnice. Predpostavka je bila tudi, da konflikt na Bližnjem vzhodu ne bo močno vplival na poslovanje.

Primerjava z letom 2024 pokaže izredno previdnost

Leta 2024 je družba ustvarila 330 milijonov evrov prihodkov, 67 milijonov evrov EBIT, 60 milijonov evrov čistega dobička in približno 100 milijonov evrov EBITDA. Načrt za 2025 je torej predvideval le 2–3-odstotno rast prihodkov glede na že doseženo. Pri dobičkonosnosti pa je razlika še večja. Načrtovani EBIT za 2025 je bil okoli 17 odstotkov nižji od doseženega v 2024, čisti dobiček približno 18 odstotkov nižji, EBITDA pa okoli 13 odstotkov pod ravnjo prejšnjega leta.

Tudi kazalniki donosnosti so bili zastavljeni nižje: EBITDA marža je leta 2024 znašala 30,5 odstotkov, za 2025 pa je bila načrtovana le 26 odstotkov, kar pomeni precejšnje znižanje. Donosnost je padla z 9 odstotkov na 8,4 odstotka.

Rezultati 2025 visoko nad načrti

Februarja 2026 je družba objavila dejanske številke: prihodki znašajo 380,3 milijona evrov (13 odstotkov nad načrtom, 15 odstotkov več kot 2024), EBITDA približno 128 milijonov evrov (46 odstotkov nad načrtom, 27 odstotkov nad 2024), EBIT 96,3 milijona evrov (74 odstotkov nad načrtom, 44 odstotkov več kot 2024), čisti dobiček 81,5 milijona evrov (66 odstotkov nad načrtom, 35 odstotkov več kot 2024).

Vzrok za presežke so po navedbah družbe večji pretovor kontejnerjev in avtomobilov, višje skladiščnine ter dodatni prihodki iz financiranja in pridruženih družb kljub višjim stroškom dela, energije in materiala. Predsednica uprave Nevenka Kržan je poudarila, da so bili rezultati doseženi sredi zelo intenzivnega investicijskega cikla, ki prinaša "dodatne izzive". Načrt je predvideval 1,16 milijona TEU kontejnerjev oziroma 5-odstotno rast, dosegli pa so 1,27 milijona TEU, kar je 12 odstotkov več kot 2024.

Vzorec se ponavlja

Načrt za 2025 je bil v ključnih kazalnikih dobičkonosnosti postavljen pod ravnjo 2024, pri dobičku celo skoraj petino nižje. Ko je poslovanje nato preseglo tako poslovanje v letu 2024 kot tudi načrt, so se pojavili zelo visoki odstotki preseganja, kar 74 odstotkov pri EBIT in 66 odstotkov pri čistem dobičku.

Podoben pristop smo že videli v preteklosti. Luka Koper je v letu 2023 beležila 26-odstotni padec čistega dobička – ta je znašal 56,4 milijona evrov, kar je bilo občutno manj kot leto prej, ko je družba ustvarila 74,2 milijona evrov dobička ob 313,5 milijona evrov prihodkov. Kljub občutnemu padcu dobička pa je uprava sporočila, da so rezultati nad pričakovanji, saj je čisti dobiček presegel načrtovanega za 75 odstotkov. Tudi predsednik nadzornega sveta Mirko Bandelj je takrat poudarjal, da ustvarjeni dobiček presega načrtovanega, čeprav je Luka Koper poslovala bistveno slabše kot leto pred tem.

Vprašanja za nadzorni svet in upravo

Uprava Luke Koper in predsednik nadzornega sveta Mirko Bandelj sta na naša vprašanja odgovorila v podobnem duhu, s poudarkom na utemeljenosti previdnega pristopa k načrtovanju. Očitke, da družba namenoma postavlja poslovne načrte prenizko, da bi lažje dosegala variabilne dele plač, zavračajo kot neutemeljene.

Poslovni načrt po njihovem nastaja na podlagi celovite in strokovne ocene več dejavnikov: strateških usmeritev, razmer na mednarodnih trgih, makroekonomskih napovedi, razpoložljivih operativnih in kadrovskih zmogljivosti, načrtovanih naložb ter trajnostnih vidikov. V hitro spreminjajočem se logističnem okolju je po njihovem mnenju zadržan, konzervativen pristop k načrtovanju uveljavljena in smiselna poslovna praksa. Morebitna odstopanja med načrtovanimi in doseženimi rezultati pripisujejo predvsem zunanjim okoliščinam, ki jih ob pripravi načrta ni mogoče zanesljivo predvideti.

Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper

"Kot javna delniška družba svoje poslovanje transparentno razkrivamo javnosti – ključne informacije, poslovna poročila (kvartalna in letna) in povzetek poslovnega načrta objavljamo prek sistema SEOnet in na spletni strani družbe, v skladu s finančnim koledarjem ter priporočili Ljubljanske borze," so zapisali v Luki Koper. "Namigovanja, da družba poslovne načrte namenoma postavlja prenizko zaradi variabilnih prejemkov, so neutemeljena in ne držijo. Poslovni načrt pripravljamo na podlagi celovite ocene ključnih dejavnikov poslovanja – vključno z razvojnimi usmeritvami družbe, razmerami na trgih in makroekonomskimi pričakovanji, razpoložljivimi operativnimi in kadrovskimi zmogljivostmi ter načrtovanimi naložbami in trajnostnimi vidiki. Načrt izhaja iz strokovnih ocen in predpostavk, ki so v času njegove priprave utemeljene in razpoložljive. V razmerah dinamičnih sprememb v mednarodni logistiki predstavlja zadržan pristop k načrtovanju uveljavljeno poslovno prakso. Odstopanja med načrtovanimi in doseženimi rezultati izhajajo predvsem iz zunanjih okoliščin v logistični dejavnosti, ki jih ob pripravi načrtov ni mogoče zanesljivo predvideti. V zadnjih letih so takšna odstopanja povzročali na primer pandemija covida-19, izrazita nihanja povpraševanja pomorskih prevozov, geopolitične napetosti in nova vojna žarišča, motnje plovbe skozi Rdeče morje ter uvajanje trgovinskih omejitev. Družba navedena tveganja in negotovosti razkriva v kvartalnih, polletnih in letnih poročilih ter drugih objavah, ki so dostopne prek sistema SEOnet in na spletni strani družbe," so še zapisali v odgovorih na naša vprašanja.

"Prav tako ne držijo očitki, da družba poslovne načrte namenoma pripravlja pod ravnijo realizacije z namenom vpliva na variabilne prejemke. Prejemki članov organov vodenja in nadzora so v določeni v javno objavljeni Politiki prejemkov, ki opredeljuje merila za določanje osnovnega in variabilnega dela prejemkov. Prejemki zaposlenih iz delovnega razmerja, vključno z nagrado za poslovno uspešnost, pa so urejeni v Kolektivni pogodbi, ki določa možnost takšne nagrade ter predvideva, da se njena morebitna dodelitev in višina določata na podlagi več meril uspešnosti ter po postopku odločanja in usklajevanja, ob upoštevanju širšega konteksta poslovanja družbe," je zapisala Marina Jelen, vodja Področja za odnose z javnostmi. 

Mirko Bandelj, predsednik Nadzornega sveta Luke Koper

Tudi predsednik Nadzornega sveta Luke Koper Mirko Bandelj pojasnjuje, da "je v tako hitro spreminjajočem se gospodarskem okolju povsem običajno, da so ocene oz. načrti poslovanja konzervativni oz. previdni. Kar je ključno, še zlasti z vidika nadzornega organa, da so pri pripravi načrta vključene vse predpostavke, ocene in gospodarske napovedi, ki bi lahko vplivale na poslovanje tekom leta. In sicer strateško oz. dolgoročno strategijo družbe, trg in makroekonomske napovedi, operativne zmogljivosti (tako v pristanišču kot izven), kadrovske resurse, naložbe, ESG vidike in drugo. Morebitna odstopanja je treba razumeti skozi prizmo dogodkov in sprememb v panogi, ki jih v trenutku priprave načrtov ni mogoče predvideti. Takih dogodkov je bilo v zadnjih petih letih veliko, kar se je odrazilo ne samo na področju logistike, ampak tudi na drugih področjih gospodarstva (epidemija covida, geopolitične napetosti v svetu, začasna nezmožnost plutja po Rdečem morju, uvedba novih carin in vojna žarišča ...). O negotovostih in nepredvidljivostih v panogi družba poroča v kvartalnih in letnih poročilih, ki so javno dostopna".

Kot še navaja, se je "težko strinjati s predpostavko vprašanj, da so letni plani za naslednje leto pod realizacijo v tekočem letu. Načeloma to ne drži in so plani praviloma nad tekočo realizacijo. Pri tem se v nadzornem svetu večkrat sprašujemo ali so plani (glede na fizične omejitve prostorskih, kadrovskih in drugih resursov) sploh realni. Odstopanja so predvsem tam, kjer je glede na tržno dogajanje logično pričakovati padec. Npr. razsuti tovori ali pa v času kovidnega in postkovidnega obdobja prihodki (in dobički) od skladiščenja. Pri realizaciji pa seveda uprava družbe in vsi zaposleni dajejo vse od sebe, uspešno obvladujejo tveganja in zato z učinkovitim delom tudi presegajo planirane rezultate. Zavedamo pa se, da ta rast ne more trajati v nedogled. Tudi zato je luka sredi intenzivnega investicijskega ciklusa," ter dodaja: "Kar zadeva prejemke članov organa vodenja in nadzora v družbi Luka Koper, so ti opredeljeni v javno objavljeni politiki prejemkov, ki zajema tudi finančna in nefinančna merila za določanje osnovnega in spremenljivega dela prejemkov."