Da biti mati ni vedno lahka naloga, je razvidno iz statistike, po kateri ženske vse bolj odlagajo materinstvo na kasnejša leta, družin brez otrok pa je vse več. Delež družin z vsaj tremi otroki se manjša, prav tako je vse manjši delež družin z dvema otrokoma. Pač pa rahlo narašča delež družin z enim otrokom, je pred materinskim dnevom objavil državni statistični urad (SURS) .

V Sloveniji se je lani po začasnih podatkih rodilo najmanj otrok v zadnjih 50 letih, in sicer nekaj manj kot 16.800. To je 45,2 odstotka manj kot leta 1979, ko je bilo rojstev največ v zadnjega pol stoletja.

Ženske so bile leta 2022 ob rojstvu otroka povprečno stare že 31,1 leta. To pomeni, da so bile za 2,3 leta starejše kot dve desetletji prej.

Iz statistike izhaja tudi, da delež otrok, ki se rodijo mlajšim od 20 let, pada, medtem ko narašča delež otrok, ki se rodijo starim 40 let in več. Materam, mlajšim od 20 let, se je leta 2002 rodilo dva odstotka otrok, od leta 2006 pa je ta delež za polovico manjši. Obraten trend je pri materah, starih 40 let in več. Njim se je leta 2002 rodilo dva odstotka otrok, od leta 2017 pa ta delež znaša štiri odstotke.

Stopnja delovne aktivnosti mater je v Sloveniji višja od povprečja v EU. Po delovni aktivnosti žensk z najmanj tremi otroki pa je bila naša država leta 2022 celo na tretjem mestu za Švedsko in Dansko. Zaposlenih žensk z najmanj tremi otroki je bilo tedaj pri nas 81,5 odstotka, kar je bilo skoraj za četrtino več od evropskega povprečja.

Obeleževanje materinskega dne se je v Evropo preneslo iz ZDA, kjer je v navadi od leta 1910. Evropske navade, povezane z materinskim dnevom, denimo obisk staršev in obdaritev matere, pa imajo medtem po ugotovitvah raziskovalcev korenine v Angliji.

Materinski dan v posameznih državah obeležujejo na različne dneve. V Sloveniji je to 25. marec, ki je v Katoliški cerkvi praznik Gospodovega oznanjenja. Na ta dan praznuje obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu.

Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju pa so ga v Španiji preoblikovali v praznik Marijinega deviškega božjega materinstva. "Najbrž zato, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik," so v Katoliški cerkvi na Slovenskem zapisali na svoji spletni strani.

Cerkev je po ugotovitvah raziskovalcev s praznikom Pomladanske Marije prekrila predkrščansko obredje, s katerim so v stari Grčiji častili boginjo Kibelo, medtem ko je bila v starem Rimu znana kot magna mater ali Velika mati. Ko so Rimljani zavladali v Sredozemlju, so romanizirane oblike Kibelinega kulta razširili po vsem cesarstvu.