Čeprav generacijo Z pogosto povezujemo z vplivneži, družbenimi omrežji in umetno inteligenco, nova raziskava e-Študentskega Servisa kaže precej drugačno sliko. Mladi si še vedno želijo predvsem stabilne zaposlitve, možnosti napredovanja, dobrih odnosov v kolektivu in dela, v katerem vidijo smisel. Raziskava, v kateri je sodelovalo 5.780 mladih, razkriva tudi vrsto nenavadnih študentskih del in sanjskih poklicev.
OD STRATEGA V FORMULI 1 DO ČISTILCA KRAJEV ZLOČINA: Nenavadni poklici, ki bi jih najraje opravljala generacija Z
Slovenija
Študentsko delo že dolgo ni več le strežba ali delo v trgovini. Mladi so med najbolj nenavadnimi izkušnjami navedli snemanje bypass operacije srca za društvo kardiologov, snemanje glasovnih ukazov za razvoj umetne inteligence, štetje potnikov na avtobusu, delo z deževniki in čebelami, testiranje kakovosti zraka, varovanje žuželk, pobiranje žab med selitvijo, testiranje čokoladnega mleka ter celo striženje ljudi na avtobusu.
Raziskava ob tem kaže, da vse več mladih opravlja dela, povezana s svojim študijem ali stroko, zato študentsko delo vse pogosteje predstavlja prvi resen stik s prihodnjo kariero. Med najpogostejšimi sanjskimi poklici še vedno prevladujejo fizioterapevt, zdravnik, psiholog, veterinar in medicinska sestra. Veliko mladih si želi tudi kariere na področju programiranja, robotike, umetne inteligence in bioinformatike.
Med najbolj nenavadnimi odgovori pa so se znašli astronavt, strateg v Formuli 1, delo v SOVI, forenzični psiholog, izdelovalec bioničnih vsadkov, kapitan ladje, čistilec krajev zločina, profesionalni popotnik in celo predsednik vlade.
Čeprav generacijo Z pogosto povezujemo z vplivneži, raziskava kaže drugačno sliko. Mladi največ navdiha še vedno črpajo pri starših, saj so jim ti še vedno glavni vzorniki. Med slovenskimi javnimi osebnostmi največkrat omenjajo Petro Parovel in Bita Severja, med tujimi pa Cristiana Ronalda ter Taylor Swift.
Polovica mladih si po končanem šolanju želi pogodbo za nedoločen čas, kar 22 odstotkov pa se vidi v lastnem podjetju. Skoraj polovica bi izbrala hibridni način dela, medtem ko bi le 4,2 odstotka delala izključno od doma.
Pri izbiri delodajalca jim največ pomenijo možnost napredovanja, varnost zaposlitve, dobri odnosi v kolektivu ter priložnosti za učenje in razvoj. Plača in različne ugodnosti so po raziskavi manj pomembne od dolgoročne karierne perspektive. Raziskava tako razbija številne stereotipe o generaciji Z. Mladi sicer sanjajo o vesolju, umetni inteligenci in Formuli 1, hkrati pa si želijo predvsem varnega delovnega okolja, možnosti razvoja in službe, v kateri bodo videli smisel.



