"Če povzamemo, je gospodarstvo regije lani poslovalo bolje kot v 2021," je na današnji novinarski konferenci lansko statistiko strnil vodja koprske izpostave Ajpesa Sandi Kravanja.

Lani se je na obalno-kraškem območju neto dodana vrednost povečala skoraj v vseh panogah. Skupno je dosegla nekaj več kot 1,2 milijarde evrov, kar je za 13 odstotkov več kot predlani. "Kazalniki poslovanja so precej dobri," je prepričan Kravanja.

Na državni ravni sicer neto čisti dobiček regijo uvršča na sredino oziroma na šesto mesto od 12 statističnih regij.

Največ čistega dobička so ustvarile družbe v dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer je več kot pol dobička ustvarila Luka Koper. S konstantnimi dobički ima ta velik vpliv na poslovanje gospodarstva v celotni regiji, je poudaril vodja koprske izpostave Ajpesa.

Omenil je, da je trgovinska dejavnost lani ustvarila nekoliko nižje dobičke. Razlog za to je po njegovi oceni predvsem to, da na območju regije posluje večja gospodarska družba, ki se ukvarja s prodajo naftnih derivatov. Gre za OMV Slovenija, ki ima sedež v Kopru.

"Kot vemo, so bili naftni derivati lani podvrženi prodaji po reguliranih cenah, ki so bile v nekem obdobju nižje od nabavnih cen," je povedal Kravanja in dodal, da je posledično omenjena družba poslovala z negativno maržo ter ustvarila nižje dobičke v primerjavi s preteklimi leti.

Največ gospodarskih dejavnosti v obalno-kraški regiji je na področju koprske občine, kjer te ustvarijo tudi največ neto čistega dobička in čez 50 odstotkov vseh prihodkov v regiji.

Največjo rast zaposlenih so lani v regiji zabeležili v gostinstvu. V tej panogi se je namreč ob pokoronskem okrevanju zaposlilo 11 odstotkov več oseb kot predlani.

Vodja koprske izpostave Ajpesa je še povedal, da se je lani v regiji povečala mesečna bruto plača v primerjavi z letom prej zvišala za 8,5 odstotka. Bruto plača v obalno-kraški regiji je sicer še vedno nekoliko nižja od državnega povprečja.