V Novi Ljubljanski banki (NLB) tako pravijo, da ne vedo niti tega, ali je pregled banke, ki ga izvajata družbi Deloitte in Oliver Wyman, že zaključen in kdaj natančno bodo rezultati objavljeni. Že nekaj časa se govori, da naj bi se skupni rezultati pregledov osmih bank objavili konec novembra ali v začetku decembra.

Ni še znana metodologija stresnega testa

Tudi metodologija stresnega testa in skrbnega pregleda jim ni znana v celoti. Drobci, ki so jim znani, pa naj bi kazali na prelomno spremembo v razumevanju slabih posojil, kar je pomembno tudi z vidika podobnih pregledov sistemskih bank v območju evra, ki jih bo v naslednjih mesecih izvajala Evropska centralna banka. Slovenija tako je neke vrste preskus novega evropskega pristopa k ureditvi razmer v bančnem sistemu.

V luči tega v banki pričakujejo zelo visoke številke pri ocenjenih slabih posojilih in posledičnih izgubah ter kapitalskih potrebah. V vsakem primeru pa v največji slovenski banki opozarjajo, da bo šlo pri teh številkah za izgube iz že vplačanega kapitala, ki je bil zaradi ustvarjenih negativnih poslovnih izidov v minulih letih že oslabljen.

Kaj bo banka naredila z novim kapitalom?

Kot ključno zgodbo zato v NLB izpostavljajo, kaj bo banka storila z novo vplačanim kapitalom. Njihova želja in cilj sta, da bo da čez pet let ohranjen v enakem obsegu ali višji.

Glede ocenjene bruto vrednosti terjatev, ki naj bi se prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), v NLB pojasnjujejo, da se glede na poletne ocene ni bistveno spremenila in je pri okoli dveh milijardah evrov.

Pogodba o prenosu med NLB, Banko Slovenije, DUTB in finančnim ministrstvom je v postopku operacionalizacije, v banki pa pričakujejo, da bo sklenjena do konca leta, s čimer bo prenos terjatev tudi vknjižen v bilancah.

Sam prenos pa bo po ocenah trajal precej dlje časa, saj gre za zelo zapletene primere, zgodijo pa se lahko pravni zapleti ali pa banka vmes najde tržne rešitve za določene terjatve.

Vse za finančno stabilnost

Glede scenarija po objavi rezultatov pregledov so v NLB redkobesedni, načrt, ki je usklajen z Banko Slovenije in državo, pa je usmerjen v zagotavljanje finančne stabilnosti. Načinov za dokapitalizacijo bank je več, izbira pa je po navedbah iz NLB stvar proračunske presoje države. Možen scenarij je tako tudi pretvorba državnih vlog v kapital.

Pomemben vidik zagotavljanja finančne stabilnosti pa je čas, zato si v banki želijo, da se postopek zaključi čim hitreje, ne glede na ugotovljeni obseg problema. Treba je obrniti list in iti naprej, poudarjajo.

Vse je sicer vezano na zeleno luč Evropske komisije, saj gre za državno pomoč. V banki pa kljub temu že skoraj v celoti izvajajo načrt prestrukturiranja, ki naj bi skozi stabilizacijo poslovanja, očiščenje starih zgodb in temeljito preobrazbo banke pripeljal do dolgoročno vzdržne NLB.