Kot navajajo uvodoma, so ves čas delali v izrednih razmerah in v prvi vrsti izpostavljenosti, v drugem valu pa se je izkazalo, "da smo s svojim delom odigrali vlogo povezovalca gospodarstva s prebivalci". Ob tem so pohvalili stranke in medije, ki so o njihovi preobremenjenosti poročali.

"Prezrli so nas le lastniki, od katerih v vsem tem času nismo dobili ničesar. Zahtevalo se je samo to, da delamo," so zapisali. Kot pravijo, niso bili v odlokih "nikoli deležni nobene spodbude za naša prizadevanja, omenjeni smo bili le kot tisti, ki morajo delati, ne glede na zaprtje". O tem, da so bili epidemiji izpostavljeni enako kot ostali poklici, katerim so pripadali dodatki, pričajo tudi številne okužbe v njihovih vrstah, navajajo.

Kot pravijo, so si morali sami izboriti nadomestilo za okužene sodelavce v višini 100 odstotkov, prav tako dodatek za delovno uspešnost in dodatek za povečan obseg dela po dveh mesecih z izrazitim povečanjem obsega dela. "To pomeni, da smo se poleg delovnih obremenitev morali ukvarjati tudi z našimi pravicami. Tistimi, ki so jih nekateri poklici, zlasti v politiki, prejeli skorajda kot samoumevne," navajajo.

Kot so še zapisali v pismu, so pri stavki obravnavani kot družba posebnega pomena in zato delovnega procesa ne morejo v celoti prekiniti, v epidemiji pa ne spadajo pod del kritične infrastrukture: "Dodatkov ni, v tretjem zaprtju pa morajo naši sodelavci tudi sami urejati varstvo vrtčevskih otrok ali pa pristati na nižji prihodek iz naslova višje sile."

Obljube politikov se niso nikoli uresničile

Politiki očitajo, da v zadnjem desetletju svojih obljub ni uresničevala in da ni prepoznala posebnega položaja Pošte Slovenije, zato verjamejo, da je potrebna sprememba zakonodaje, ki ureja njeno delo. Ker posluha s strani politike ni bilo, so pričeli s samostojno pobudo za spremembo zakonodaje v času epidemije. "Vselej smo dobili pozitivne odzive, ko je bila političnim strankam potrebna promocija. Tudi slikali so se z nami," navajajo, a ostalo je le pri tem. Po promociji jih je pričakal "hladen tuš".

Pri tem omenjajo predstavnika DeSUS Roberta Polnarja, ki jim je obljubil podporo, a je "na seji govoril neizrekljive neumnosti, ki so nam vzele sapo". "Predstavnik SMC Gregor Perič, ki nima enega dneva izkušenj na področju našega dela, je ocenil, da je mogoče tržne dejavnosti Pošte še okrepiti in z njimi pokrivati izgubo, ki jo prinašajo dejavnosti, ki jih Pošta mora opravljati po veljavni zakonodaji. V SDS pa so kot razlog zavrnitve naše pobude navedli, da rešitev vidijo v spremembi Strategije upravljanja kapitalskih naložb za Pošto Slovenije," še navajajo.

"Edini primer, ko odločevalci na Pošto Slovenije niso pozabili, pa so bili boji za vodilne položaje na Pošti, kjer so stranke vselej znale postaviti svoje svetovalce. Tako so leta 2018 predstavniki stranke SMC vzpostavili stik z nami. Obljubili so nam vso podporo in pomoč, če v sodelovanju z njimi pomagamo rušiti generalnega direktorja in člane uprave. Tako sodelovanje nas ni zanimalo, saj zgolj sprememba imen in priimkov na vrhu Pošte Slovenije za delavce ne pomeni nič," navajajo. Kot pravijo, so že takrat vedeli, da se bodo morali boriti sami.

Obljubljajo, da se bodo sami borili še naprej

"Prav zato nas še toliko bolj skrbijo govorice, da so prav take politično motivirane igre pripomogle k ustvarjanju okoliščin, v katerih je generalni direktor sam ponudil sporazumen dogovor o odstopu," so zapisali, sumijo pa, da bo v tem primeru prišlo zgolj do zamenjave imena in priimka na vrhu, kar pa ne bo spremenilo poslovnega modela vodenja.

"Nastajajoči poslovni modeli Pošte, na katerega smo opozorili pred kratkim, pa kaže na to, da se nas želi postopoma zamenjati z najemanjem zunanjih izvajalcev oziroma s prekarnimi delavci. Zato smo se in se še bomo zoperstavljali spornim praksam, ki pomenijo razvrednotenje našega poklica. Tudi takšnemu poslovnemu modelu zunanjih izvajalcev zaradi katerega je morala v preteklosti oditi uprava Luke Koper, ko se je izkazalo, da temelji na dobičkih zgrajenih na plečih izkoriščanih delavcev," so še zapisali v odprtem pismu.

Kot navajajo, so zaposleni s stanjem in odnosom lastnika vse bolj nezadovoljni "in če želimo svojim sodelavcem še kdaj pogledati v oči, smo dolžni reagirati". Kot že mnogokrat poprej, so se pripravljeni tudi tokrat spopasti "z izzivom politične brezbrižnosti", saj, kot pravijo, imajo "bistveno večjo pripadnost poklicu in podjetju od politično nastavljenih ljudi". "Pripravljeni smo, da si bomo to izborili sami," so zaključili.