Pomorski muzej je že leta 2008 pripravil zelo odmevno in dobro obiskano razstavo o Rexu, je spomnil Juri: "Takrat smo ugotovili, da tudi v lokalnem okolju obstaja še zgodovinski spomin na to ladjo. Ta znana čezoceanka je nasedla in se potem potopila pod raketami angleških letal leta 1944 ob obali med Koprom in Izolo."

Rex je bil prestižna in razkošna ladja, ki je med drugim osvojila tudi modri trak za najhitrejšo plovbo čez Atlantik. Če je po eni strani kar nekaj knjig o Rexu, so vse izšle v Italiji, zato so se odločili za izdajo prve slovenske monografije na to temo.

Knjigo bo uredila Nadja Terčon, posebno poglavje pa bo posvečeno spominu, tako da bodo skušali zajeti čim več pričevalcev in gradiva, je navedel Juri. Da bi pridobili čim več osebnih pričevanj, so nedavno objavili tudi vabilo vsem, ki hranijo fotografije ali ostanke Rexa ter druge predmete in dokumente o ladji, da jih posodijo muzeju.

Medtem se bliža konec obnove jadrnice Galeb. Gre za športno jadrnico tipa kuter, izdelano leta 1936 v Trogiru, ki je bila v lasti baletnega para Pie in Pina Mlakar. Leta 1994 sta jo kot materialno pričo slovenske pomorske preteklosti in kulturne zgodovine podarila pomorskemu muzeju.

Kot je poudaril direktor muzeja, so v tistem obdobju izdelali le tri tovrstne kuterje. Poleg izjemne tehnične dediščine pa je jadrnica pomembna tudi zato, ker je bila v lasti uglednega baletnega para.

Z obnovitvenimi deli so začeli v lanskem letu, po Jurijevih besedah pa so se pojavile določene težave, kot npr. dodatna obnovitvena dela kobilice, zaradi česar so se dela nekoliko podaljšala, vendar so v zaključni fazi. Med drugim so zgradili nov jambor, celoten trup pa prekrili s križanimi ploščami iz mahagonija. S tem so želeli ohraniti tako rekoč v celoti originalno barko, a jo hkrati dovolj ojačati, da bo lahko spet varno plula.

V muzeju načrtujejo, da bo Galeb priplul v Piran sredi maja, pri čemer načrtujejo tudi slovesen sprejem v sodelovanju z društvom prijateljev starih bark, občino in Okoljem Piran.