Rdeča nit sproščenega pogovora, ki ga je vodil prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, je bilo vprašanje odnosa do zdravja po epidemiji covida-19.  Ali smo se v času epidemije covida-19 kaj naučili? Kje smo, kam gremo, kako bo, kaj si lahko obetamo?

Antropologinja vsakdanjega življenja prof. dr. Mojca Ramšak z Medicinske fakultete in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je spregovorila o pričakovanih dolgoročnih posledicah. Kot je dejala, smo kot družba največ izgubili s smrtmi ljudi, ki so izgubile boj s covidom: "Izguba človeških življenj je nepovratna izguba, ostalo bomo nadoknadili." Izredno zaskrbljujoča se ji zdi kronična utrujenost, ki jo prinaša obolenje s covidom. Po drugi strani je mnogo ljudi zaradi epidemije izgubilo delo, v porastu je samomorilnost, nasilje v družini, alkoholizem. Ramšakova je opozorila, da alkoholna industrija med epidemijo ni spala, ampak "delala na tem, da nas zasužnji z novimi triki". "V porastu so številne alkoholne igre prek zooma, skrito nagovarjanje ljudi, celo najbolj občutljivega občinstva, prek družbenih omrežij. Mentalitete, ki se zdaj ustvarjajo, bodo ostale z nami, in velik problem se jih bo rešiti," je opozorila antropologinja.

Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Ministrstva RS za zdravje mag. Vesna Kerstin Petrič, dr. med., je prepričana, da zaradi covida-19 o zdravju vemo veliko več. Za primerjavo je dala obdobje, ko se je na veliko govorilo o škodljivosti kajenja: "Potrebovali smo več let, da so ljudje dojeli, zakaj se odpovedujemo kajenju v lokalih, pri covidu pa smo imeli le nekaj tednov, morda mesecev časa, da se odzovemo. Kaj je in bo epidemija pomenila za družbo, šole, otroke, se je videlo šele kasneje. Na tem mestu je bila izredno pomembna komunikacija, pri kateri menim, da so nam pomembno pomagali tudi mediji."

Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki je tesno povezan s cepljenjem, je spregovoril ravno o tem. Poudaril je, da ima vsak posameznik pravico, da se sam odloči, ali se bo cepil ali ne. "Ne smemo delati drugorazrednih državljanov, kar pa na nek način s tem, da cepljenim podeljujemo določene ugodnosti, delamo. Ampak zavedati se moramo, da nimamo le pravice dvomiti v cepiva, ampak tudi dolžnost se pozanimati o njih. Vse teorije zarote so sicer lažje sprejemljive, kot je znanost." Kot je še dodal, smo vsak dan priča novim tehnologijam in sam je optimist, ko pogleda v prihodnost.

Patrik Greblo, dirigent, skladatelj in aranžer zabavne glasbe, se je razkril, kako je kultura, ki je bila med tistimi najbolj zatrtimi, preživela čas epidemije. "Ta čas je prinesel redefinicijo tega, kar počnemo," je dejal. Glasba in umetnost sta se preselili v dnevne sobe, ali bo to ostala naša realnost pa bomo še ugotovili, pravi, hkrati pa opozarja: "V živo dobiti glasbo, prek zraka, je popolnoma drugače, kot jo poslušati prek zvočnikov." Kot je še priznal, so mnogi glasbeniki pogrešali pogon, ki jim ga je dajalo nastopanje v živo, saj je fizičen stik za kakovost performansa izredno pomemben.

Predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper prof. dr. Boštjan Šimunič je izpostavil perečo problematiko telesne neaktivnosti. V času karantene je marsikateri športnik odnehal, tudi otroci se ne vračajo v športe, ki so jih trenirali pred epidemijo. "Gibalna neaktivnost, z njo pa ležanje na kavču in gledanje televizije, se je povečala za 30 odstotkov," je eno izmed ugotovitev študije, ki so jo na inštitutu opravili v času epidemije. Telo se po njegovih besedah navadi na neaktivnost, šele po nekaj letih se vidijo posledice, ki so lahko izredno tragične. Opozoril je, da največ ljudi na svetu umre zaradi hipertenzije, že na drugem mestu pa je gibalna neaktivnost. "Z vadbo lahko pomembno vplivamo na imunski sistem, a ta mora biti takšna, ki nudi eno stopnjo stresa več, kot ga normalno živimo," je pojasnil.

Pametno bi bilo, da bi država podpirala tudi telesno aktivnost, ne šport v profesionalnem smislu, ampak denimo planinarjenje, je dodala Kerstin Petričeva. "Tisto, kar smo zdaj spoznali, da je pomembno, moramo obdržati. covid je in bo prinesel nek premik na različnih področjih, tudi preventivi. Upam, da je prinesel spoznanje, da lahko ljudem omogočamo, da živijo zdrav način življenja." Hkrati je generalna direktorica Direktorata za javno zdravje dodala, da bi bilo potrebno, da bi nekatere vsebine o zdravju imeli že v šolah, da bi imeli vsaj neko osnovno znanje. "Ker, kar se tiče zdravja, smo zelo nebogljeni."