Imenovana večina državnih sekretarjev

Kabinet predsednika vlade Janeza Janše bodo sestavljali predsednik vlade Janez Janša, vodja kabineta Nika Dolinar Divjak ter državni sekretarji Igor Senčar, Vinko Gorenak, Miha Kuhar, Zdravko Počivalšek in Mateja Kumerdej. Generalna sekretarka vlade bo Janja Garvas.

Ministrstvo za infrastrukturo bo vodil minister in podpredsednik vlade Jernej Vrtovec, državna sekretarja pa bosta Tomaž Žagar in Damijan Jaklin. Na čelu ministrstva za gospodarstvo, delo in šport bo minister in podpredsednik vlade Anže Logar, državna sekretarja pa Katja Koren in Štefan Kušar.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve bo vodil Tone Kajzer, državni sekretar bo Stanislav Raščan. Minister za zdravje bo Tadej Ostrc, državni sekretarki pa Tea Košir in Vesna Marinko. Ministrstvo za finance bo vodil Andrej Šircelj, državni sekretarji pa bodo Kristina Šteblaj, Peter Papež in Maja Hostnik Kališek.

Na čelu ministrstva za notranje zadeve in javno upravo bo Franci Matoz, državna sekretarja pa Franc Kangler in Božo Predalič. Minister za obrambo bo Valentin Hajdinjak, državna sekretarja Vida Čadonič Špelič in Erik Kopač. Ministrstvo za pravosodje bo vodil Mihael Zupančič, državna sekretarja pa Gašper Dovžan in Barbara Levstik Šega.

Ministrica za okolje in prostor bo Polona Rifelj, državni sekretar Peter Lovšin. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino bo vodil Borut Rončević, državna sekretarja pa Mojca Škrinjar in Rok Strašek. Ministrica za kulturo bo Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka Uršula Menih Dokl.

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve bo vodila Mateja Ribič, državni sekretar pa Andrej Štesl. Minister za kmetijstvo bo Janez Cigler Kralj, državna sekretarja Mojca Erjavec in Velislav Žvipelj. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj bo vodila Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarja pa Ivan Meglič in Rok Šimenc.

Ministrica brez listnice, pristojna za Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo Suzana Lep Šimenko, državna sekretarka pa Helena Jaklitsch. Službo vlade za obnovo po poplavah in plazovih bo kot državni sekretar vodil Boštjan Šefic.

Z mesta generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe na Ministrstvu za obrambo je vlada razrešila Andreja Feferja in imenovala Gregorja Majcna za vršilca dolžnosti, s položaja direktorice Direkcije RS za infrastrukturo je razrešila Karmen Praprotnik in imenovala Nejca Vesela za vršilca dolžnosti.

S položaja generalnega direktorja Policije je vlada razrešila Damjana Petriča in kot vršila dolžnosti na to mesto imenovala Danijela Lorbka. Joška Kadivnika je razrešila s položaja direktorja Slovenske obveščevalno–varnostne agencije in za dobo petih let na to mesto imenovala Janeza Stuška.

Več menjav vodstev vladnih uradov

S položaja direktorja vladnega urada za informacijsko varnost je vlada včeraj razrešila Uroša Sveteta in za vršilca dolžnosti imenovala Nika Gamulina, in sicer do imenovanja novega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 4. decembra 2026. Gamulinovo ime se je v javnosti pojavilo, ko je pred volitvami komentiral pristnost anonimno objavljenih posnetkov.

Danico Gruden Polak je vlada razrešila s položaja direktorice urada za narodnosti in za vršilca dolžnosti imenovala Gregorja Periča, nekdanjega poslanca SMC, ki je pozneje prestopil v SDS.

Matejo Lekan-Štrukelj pa je vlada imenovala za vršilko dolžnosti direktorice službe vlade za zakonodajo.

Vsi vršilci dolžnosti so imenovani za čas do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 4. decembra.

Vlada je imenovala tudi vršilce dolžnosti generalnih sekretarjev v devetih ministrstvih, in sicer Grego Kordeža v ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, Majo Čepin v ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, Majo Kocjan v ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, Vido Borovinšek v ministrstvu za okolje in prostor, Andreja Grdiša v ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, Benedikta Jeranka v ministrstvu za kmetijstvo, Andrejo R. Megušar v ministrstvu za kulturo, Roka Zupančiča v ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj in Tomaža Mlinariča v ministrstvu za obrambo.

Vlada je včeraj tudi izdala soglasje ministru za izobraževanje, znanost in mladino Borutu Rončeviću za opravljanje raziskovalnega dela na javnem raziskovalnem zavodu Rudolfovo, vendar ne več kot osem ur skupnega tedenskega obsega dopolnilnega dela.

Ob imenovanju državnih sekretarjev v ministrstvu za zunanje zadeve in za pravosodje je vlada oblikovala predloga, da se Tamaro Weingerl Požar s 16. junijem odpokliče z dolžnosti izredne in pooblaščene veleposlanice v Grčiji in na Cipru, Stanislava Raščana s 4. junijem z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika na Slovaškem, Gašperja Dovžana pa z 11. junijem z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika na Hrvaškem. Predloge bodo posredovali predsednici republike skupaj s predlogom za spremembo datuma odpoklica novega ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika na Danskem. Pirc Musar ga je namreč odpoklicala z 31. julijem, vlada pa je oblikovala predlog, da se ga odpokliče s 3. junijem, torej za nazaj.

Kot je po seji vlade komentiral Anže Logar, bi morala namreč predlog sprejeti že vlada Roberta Goloba, a ga je iz njemu neznanih razlogov umaknila z dnevnega reda.

V DZ so včeraj sicer za STA pojasnjevali, da nezdružljivost ministrske in veleposlaniške funkcije učinkuje neposredno (ex lege), kar pomeni, da mu z izvolitvijo oziroma imenovanjem na funkcijo v vladi neposredno na podlagi zakona prenehajo vse druge funkcije, ki so nezdružljive s to funkcijo.