Po podatkih C3S je bil marec za 1,68 stopinje Celzija toplejši od ocen za predindustrijsko obdobje med letoma 1850 in 1900.

Čeprav je mesečna globalna temperatura zgolj za 0,1 stopinje presegla dosedanji rekord izpred osmih let, pa strokovnjake bolj skrbi jasen trend rasti globalnih temperatur, ki neizbežno vodijo v več izrednih vremenskih pojavov.

Temperatura zraka pri Zemljinem površju je povprečno znašala 14,14 stopinje Celzija, kar je 0,73 stopinje več kot v referenčnem obdobju med letoma 1991 in 2020.

S tem se je hkrati nadaljeval več kot leto dni trajajoč trend mesecev, ki za najmanj 1,5 stopinje presegajo predindustrijske ravni, kar je meja, ki so si jo leta 2015 zadale države podpisnice pariškega podnebnega sporazuma.

Poleg globalnega segrevanja kot posledice človekovih aktivnosti k rekordnim temperaturam letos prispeva tudi aktualen naraven podnebni vzorec El Nino, ki pa je v fazi popuščanja. Nasprotno pa izpusti toplogrednih plinov na globalni ravni še naprej naraščajo.

Kot je dejala namestnica direktorja C3S Samantha Burgess jo še posebej skrbijo rekordno visoke temperature morja. Te namreč pomenijo višjo vlago, kar neizogibno vodi v ekstremne vremenske pojave v obliki močnih vetrov in silovitih padavin.

Kljub temu da Copernicus podatke neposrednih meritev beleži šele od 40. let prejšnjega stoletja, pa je po njenih besedah mogoče z obstoječim znanjem o stanju podnebja v preteklosti priti do sklepa, da tako toplo najverjetneje ni bilo vsaj 100.000 let.

"Ali je podnebni sistem pokvarjen? Za zdaj še ne razumemo, zakaj imamo to dodatno toploto v obdobju 2023-24. Večino lahko pojasnimo, ne pa vsega," je o najnovejših opažanjih še dejala Burgess.