Gasilci so se danes osredotočili na dva večja požara, ki so ju skušali spraviti pod nadzor, so sporočile ukrajinske oblasti. Požari na pretežno neposeljenem območju Černobila naj bi se širili predvsem zaradi močnega vetra in neobičajne suše. Oblasti po opozorilu okoljskih strokovnjakov zagotavljajo, da so ravni radioaktivnosti v okoli sto kilometrov oddaljenem Kijevu v mejah normalne in da niso prekoračile dovoljenih ravni.

Today is the 34th Anniversary of #Chernobyl & 30 years since I first went there with medics & scientists from the UK. The bush fires are still not out but rain is expected so hopefully that will help. pic.twitter.com/zcfDkZx52M

— Alison Cameron???? (@allyc375) April 26, 2020

V Černobilu so sicer ob začetku požarov v začetku meseca izmerili 16-krat višjo raven radiacije od normalne za to območje. V Ukrajini se danes spominjajo 34. obletnice katastrofe v jedrski elektrarni v Černobilu, najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva. Neposredno po nesreči je umrlo več deset gasilcev in drugih, ki so bili med prvimi na prizorišču.

"Na ta dan se poklanjamo spominu na tiste junake, ki so rešili prihodnost pred nevarno radioaktivnostjo," je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v izjavi. Izrazil je globoko spoštovanje tudi do gasilcev in vseh, ki trenutno delujejo na območju.

Today is the 34th anniversary of the #Chernobyl nuclear disaster. Remembering those who were, and continue to be, affected by the catastrophe.

Local rain last night will hopefully bring respite to fire fighters who have spent the last three weeks tackling wildfires in the Zone. pic.twitter.com/m9hBws8pQz

— Jonny Turnbull (@jonnyjjt) April 26, 2020

Nesreča v Černobilu velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeštva, ki sta jo povzročila človeška napaka in pomanjkljiva sovjetska tehnologija. Med varnostnim preizkusom sta 26. aprila 1983 ob 1.23 zjutraj v Černobilu odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Strokovnjaki menijo, da je bil pomemben dejavnik pri nesreči nenavadna in slaba zasnova reaktorja tipa RMBK, predvsem nagnjenost k nenadnemu nihanju napetosti. Poleg tega sovjetski reaktorji za razliko od tistih drugod po svetu niso imeli zaščitne strukture, ki bi v primeru nesreče preprečevala uhajanje radioaktivnega sevanja.

V nesreči je imel pomembno vlogo tudi človeški dejavnik. Po ugotovitvah strokovnjakov se je nesreča zgodila zaradi kršitev operativnih postopkov in nezadostne varnostne kulture. Tudi odpravljanje posledic je potekalo katastrofalno. Sovjetske oblasti so zamujale z evakuacijo lokalnega prebivalstva. 48.000 prebivalcev mesta Pripjat, ki je le tri kilometre od jedrske elektrarne, so evakuirali šele popoldne dan po nesreči.

Koliko žrtev je terjala katastrofa v Černobilu, več kot tri desetletja kasneje ostaja neznanka. Medtem ko je Mednarodna zdravstvena organizacija (WHO) predvidela dodatnih 4000 smrti zaradi raka v okoliških državah, Greenpeace ocenjuje, da je zaradi radioaktivnega sevanja umrlo že 100.000 ljudi.

Posledice nesreče še danes ogrožajo zdravje lokalnih prebivalcev. Na onesnaženih območjih živi več kot pet milijonov ljudi - 2,3 milijona Ukrajincev, 1,1 milijona Belorusov in 1,6 milijona Rusov. 10.000 kvadratnih kilometrov zemlje je še vedno neprimerne za gospodarsko dejavnost. Na območju deset kilometrov od černobilske elektrarne zaradi visoke stopnje onesnaženosti s plutonijem življenje ne bo mogoče še več deset tisoč let.