Predlog zakona predvideva, da bi Banka Slovenije ugotavljala, katera območja države nimajo ustreznega dostopa do gotovine. Banke bi nato z nadzorniškim pismom najprej pozvala, naj sporočijo, ali so pripravljene same izvesti potrebne ukrepe in zagotoviti mrežo gotovinskih točk v skladu z zakonsko določenimi merili, piše Info360.
SE ŠIRCLJEVI IDEJI OBETA USTAVNA PRESOJA? Banke kritične do obvezne mreže bankomatov
Slovenija
Ministrstvo: Stroške vzpostavitve mreže bodo krile banke
Po predlaganih pravilih bi moral biti v naseljih z več kot 1.000 prebivalci bankomat dostopen največ pet kilometrov od središča naselja. Podobna merila bi veljala tudi za zagotavljanje bančnih poslovalnic v večjih naseljih.
Če poslovne banke potrebnih gotovinskih točk ne bi zagotovile prostovoljno, bi lahko Banka Slovenije z odločbo določila banko, ki bi morala vzpostaviti bankomat ali poslovalnico. Pri izbiri bi upoštevala razliko med tržnim deležem posamezne banke pri depozitih gospodinjstev in njenim deležem ustreznih gotovinskih točk, torej bankomatov ali poslovalnic. Upoštevala bi tudi pokritost posameznih regij ter podatke o tem, katere gotovinske točke je banka v preteklosti vzpostavila oziroma ukinila.
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da bi stroške zagotavljanja zahtevane mreže gotovinskih točk predvidoma nosil bančni sektor. Enako naj bi veljalo za stroške brezplačnega paketa nekaterih plačilnih storitev.
Na vprašanje, ali bi lahko bila zahteva, da morajo banke ohranjati oziroma vzpostavljati bankomate in poslovalnice tudi takrat, ko jim ti povzročajo izgubo, v nasprotju z ustavo, na ministrstvu odgovarjajo, da po njihovi oceni ni.
Drugačnega mnenja so v Združenju bank Slovenije, kjer so do takšnega posega kritični. Kot navaja Info360, je iz pogovorov z bančniki mogoče pričakovati, da bodo banke svoje argumente uveljavljale tudi pred sodiščem. Zagotavljanje mreže bankomatov in bančnih poslovalnic naj bi bilo namreč z ekonomskega vidika, v zadnjem času pa tudi z vidika izvedbe, vprašljivo.
Kako so dostop do gotovine uredili v tujini?
Avstrijska centralna banka je v začetku julija sporočila, da namerava na podeželju in v občinah, kjer prebivalci nimajo dostopa do gotovine, postavljati svoje bankomate. To bo storila v primerih, ko bo skupaj z lokalno skupnostjo ocenila, da je takšna rešitev dejansko potrebna.
V Avstriji nameravajo v prihodnjih dveh letih postaviti do 120 takšnih bankomatov. Prednost bodo imele podeželske občine, ki bodo izpolnjevale jasno določena merila.
Na Hrvaškem so ubrali drugačno pot, vendar se tamkajšnje banke že približno leto dni ne morejo dogovoriti, kako bodo financirale obvezno mrežo bankomatov. Hrvaški sabor je julija lani sprejel zakon, ki je uvedel brezplačne bančne storitve za osnovne račune, za katere je zanimanje majhno, ter zagotovil mrežo bankomatov.
V hrvaškem bančnem združenju so za Info360 pojasnili, da banke različne modele delovanja mreže bankomatov še vedno analizirajo vsaka zase, zato končna rešitev še ni oblikovana. Prav tako še niso določile oziroma uskladile enotnega ključa za razdelitev stroškov. Poudarili so, da gre za kompleksne rešitve, pri katerih je treba upoštevati številna tehnična, operativna in pravna vprašanja.
Komentiraj
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
NA POLICIJSKO POSTAJO PRIŠLI Z GRANATO V KANGLICI: Poslopje so morali evakuirati
U.G.
-
danes ob 14:08
VZMD je 2. julija 2026 prejel Sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, s katerim so bili imenovani člani Odbora strokovnjakov za izdelavo predhodnega mnenja na podlagi Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1).
Skoraj dve leti po tem, ko je VZMD vložil Predlog za imenovanje Odbora na podlagi takrat sprejetega ZPSVIKOB-1, in kar 13 let po razlastitvi imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank, je tako Sodišče naposled vendarle imenovalo Odbor strokovnjakov. Sestavljali ga bodo predsednik prof. dr. Žan Jan Oplotnik ter člani Leon Benigar Tošič, prof. dr. Jerneja Prostor, prof. dr. Christos Gortsos, prof. dr. Boštjan Aver, mag. Uroš Korže in Richard Caldwell.
Prof. dr. Boštjan Aver, mag. Uroš Korže in Richard Caldwell so bili imenovani na predlog VZMD, kljub temu da je Ministrstvo za finance pod vodstvom mag. Klemna Boštjančiča v začetku letošnjega leta doseglo sprejem novele ZPSVIKOB-1B. Ta je bila motivirana s ciljem, da bi se VZMD onemogočilo nadaljnje predlaganje kandidatov, potem ko je Banka Slovenije serijsko diskreditirala s strani VZMD predlagane strokovnjake, med katerimi so bili ugledni in prepoznavni prof. dr. Jože P. Damijan, nekdanji viceguverner Banke Slovenije, Andrej Rant in nekdanji podpredsednik Evropske investicijske banke, mag. Anton Rop.
Sodišče je ob imenovanju Odbora strokovanjkov le-temu naložilo, da po skrbnem pregledu dokumentov in podatkov vestno v skladu s pravili znanosti in stroke izdela izvid in mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov nastalo prikrajšanje v višini, ki je višja od prikrajšanja, ki bi jim nastalo, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni. Za izdelavo pisnega osnutka predhodnega mnenja ima odbor 6 mesecev časa.
VZMD pri tem ponovno javno opozarja, da zloglasna novela ZBan-1L, kljub temu da je uvedla sporne izredne ukrepe, ni spremenila tedaj (mednarodno!) veljavnih standardov vrednotenja bank! Prinesla je »samo« procesno možnost, da se določeni instrumenti, ki predstavljajo finančno premoženje vlagateljev, izbrišejo tudi izven postopka zaradi insolventnosti. Obstoj (in)solventnosti pa je še vedno treba ugotavljati po enotnih in nespremenjenih strokovnih pravilih.
VZMD se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem razlaščencem, ki so se združili pod njegovim okriljem, kakor tudi sestrskemu združenju MDS za prizadevanja v tej zadevi ter se zavezuje nadaljevati svojo reprezentativno vlogo zavzeto in odgovorno.
VZMD.si
* Še dandanes, kljub odločitvam Evropskega sodišča, ni nekih velikih zagotovil, da bodo v bližnji prihodnosti poplačali imetnike bančnih delnic in obveznic, ki so nam jih odvzeli za pokrivanje bančne luknje. Samo za izdelavo pisnega osnutka predhodnega mnenja bodo potrebovali 6 mesecev. Delnice v lasti malih vlagateljev za pokrivanje bančne luknje so bile odvzete v bistveno krajšem času in brez kakšnih posebnih opozoril, enostavno jih ni bilo več na računu, kljub temu, da so bile plačane in v naši lasti, si je "bančni lobby" z assistenco države ter Bruslja to "krajo ali zlorabo"privoščil...