Ko smo pod stresom, zamenjamo svojo rutino, obnašanje, način hoje, spanja in sedenja, kar vpliva na naše sklepe, kosti in mišice. Pokazatelj, da se naše telo bori s stresom, so bolečine v spodnjem delu hrbta. Pogosto trpijo tudi vrat in ramena, kar se kaže kot napetost v mišicah ramenskega dela. V času stresa podzavestno sključimo ramena, v tem položaju pa so naše mišice zakrčene, kar povzroči bolečino.

Stres pogosto povzroča glavobol ali migreno, kar je posledica kemikalij, ki se takrat sproščajo v telesu.

Naš želodec se hitro odziva na naše čustveno stanje in stres lahko vpliva na povečano izločanje želodčne kisline, kar posledično vodi v zgago.

Če škripate z zobmi, obstaja velika možnost, da je to posledica napetih mišic zaradi stresa.

V stresnih okoliščinah se v telesu začnejo sproščati številni hormoni. Naša koža zato postane občutljivejša, bolj mastna in aknasta.

Zaradi kroničnega stresa trebušna slinavka izloča veliko več krvnega sladkorja, kot je to potrebno, posledično pa lahko pride do poškodb arterij in povišanega tveganja za sladkorno bolezen.

Stres povišuje krvni pritisk, kar negativno vpliva na srce. Veliko srčno-žilnih bolezni je povezanih s stresnim načinom življenja.

Nenazadnje se stres kaže tudi v zmanjšani moči imunskega sistema, zato postanemo bolj podvrženi okužbam z virusi in bakterijami.