Če bi cena nafte dosegla 150 dolarjev za sod, bi to lahko sprožilo globalno recesijo, je v pogovoru za BBC opozoril Larry Fink, prvi mož ameriškega finančnega velikana BlackRock. Vodja največje svetovne družbe za upravljanje premoženja meni, da bi visoke cene nafte, povezane z dejstvom, da Iran "ostaja grožnja", imele globoke posledice za svetovno gospodarstvo.
ŠEF BLACKROCKA OPOZARJA: Vojna se lahko konča na dva načina, oba sta ekstremna
Svet
Larry Fink
V obsežnem intervjuju je zavrnil tudi trditve o balonu na področju umetne inteligence ter opozoril, da se zaradi nove tehnologije preveč ljudi odloča za študij, medtem ko se jih premalo usmerja v poklicno izobraževanje.
BlackRock upravlja približno 14 bilijonov dolarjev premoženja in je eden največjih vlagateljev v številna vodilna svetovna podjetja. Velikost in vpliv družbe Finku, enemu od osmih soustanoviteljev podjetja iz leta 1988, omogočata poseben vpogled v stanje globalnega gospodarstva.
Dva možna razpleta na Bližnjem vzhodu
Dogajanje na Bližnjem vzhodu je povzročilo močna nihanja na finančnih trgih, saj vlagatelji poskušajo oceniti prihodnje stroške energije. Fink meni, da je še prezgodaj za končno oceno, vendar vidi razvoj dogodkov v dveh skrajnih scenarijih.
Po prvem bi se konflikt lahko razrešil, Iran pa bi znova postal sprejemljiv za mednarodno skupnost, kar bi lahko povzročilo padec cen nafte celo pod ravni pred vojno. Če pa do tega ne pride, napoveduje dolgotrajno obdobje visokih cen, nad 100 dolarjev in bližje 150, kar bi imelo "globoke posledice za gospodarstvo" in vodilo v "verjetno ostro in strmo recesijo".
Pragmatičen pogled na energijo
Rast cen energije je v Združenem kraljestvu spodbudila razprave o večji odvisnosti od lastnih virov nafte in plina. Fink poudarja, da morajo države pri energetskem prehodu delovati pragmatično in uporabljati vse razpoložljive vire.
Kot pravi, "rast cen energije deluje kot regresivni davek. Težje prizadene revne kot bogate". Poceni energija je po njegovem ključna za gospodarsko rast in dvig življenjskega standarda.
Ob tem meni, da bi visoke cene nafte lahko v nekaj letih spodbudile številne države k hitrejšemu prehodu na sončno in vetrno energijo, vendar opozarja, da se države ne bi smele zanašati le na en vir. "Ni dvoma, da je treba uporabljati to, kar imamo, hkrati pa se agresivno usmerjati v alternativne vire," je poudaril.
"Ni nobene podobnosti s krizo iz leta 2008"
Nekateri analitiki trenutne razmere primerjajo s časom pred finančno krizo leta 2008, vendar Fink takšne primerjave odločno zavrača. Po njegovem mnenju so danes finančne institucije bistveno stabilnejše.
"Absolutno ne vidim nobene podobnosti." je dejal in dodal, da težave, ki prizadenejo posamezne sklade, predstavljajo le majhen del trga, medtem ko ostajajo institucionalne naložbe močne.
Umetna inteligenca ni balon
Fink prav tako zavrača trditve, da so vlaganja v umetno inteligenco pretirana. "Sploh ne verjamem, da gre za balon," je dejal, ob tem pa priznal, da so neuspehi v tem sektorju možni.
BlackRock je lani sodeloval v konzorciju, ki je za 40 milijard dolarjev kupil podjetje Aligned Data Centres, enega največjih ponudnikov podatkovnih centrov. Fink meni, da trenutno poteka tekma za tehnološko prevlado, pri čemer opozarja, da bi brez večjih vlaganj lahko Kitajska prevzela vodilno vlogo.
Kot eno ključnih ovir za razvoj umetne inteligence v ZDA in Evropi izpostavlja ceno energije. Medtem ko Kitajska intenzivno vlaga v sončno in jedrsko energijo, v Evropi po njegovih besedah "vidi veliko govorjenja in malo dejanj", v ZDA pa poudarja potrebo po cenejši in dostopnejši energiji za nadaljnji razvoj.

Umetna inteligenca bo ustvarjala nova delovna mesta
V letnem pismu delničarjem je Fink opozoril, da bi lahko razmah umetne inteligence povečal neenakosti, saj bi koristi lahko imelo le manjše število podjetij. Kljub temu poudarja, da bo umetna inteligenca ustvarila veliko novih delovnih mest.
Izpostavil je predvsem priložnosti za električarje, varilce in vodovodarje, medtem ko bi se lahko povpraševanje po nekaterih pisarniških poklicih zmanjšalo, kar bo zahtevalo prilagoditev znanj in spretnosti.
Po njegovem mnenju smo v preteklosti podcenjevali številne poklice, saj so mnoge ljudi usmerjali v bančništvo, medije ali pravo, čeprav bi bili lahko uspešni obrtniki. "Zgradili smo izobraževalni sistem, ki je mladim govoril: 'Pojdite na fakulteto, pojdite na fakulteto, pojdite na fakulteto', in verjetno smo pri tem pretiravali," je dejal.
Zato meni, da je treba ponovno vzpostaviti ravnotežje in priznati, da je lahko tudi poklic vodovodarja ali električarja enako uspešna kariera.
