Izven meja Slovenije živi okoli 650.000 Slovencev. Večina jih biva v sosednjih državah, nekateri pa so se izselili v ostale evropske države in na druge kontinente. Slovenci so matično deželo začeli zapuščati konec 19. stoletja. V tridesetih letih 20. stoletja zaradi gospodarske krize in fašističnega terorja na Primorskem, po drugi svetovni vojni pa so jo zapuščali zaradi političnih razlogov. Zadnje številčno zapuščanje domovine je bilo zaradi gospodarske stiske med leti 1960 in 1970. Danes je v tujini že tretja ali celo četrta generacija slovenskih rojakov, zato so se marsikatere sledi za njimi že izgubile. Kljub temu v Društvu Slovencev RS Triglav Banja Luka dokazujejo, da se materni jezik prababic in pradedkov lahko ohranja, saj je v društvu, kar nekaj takih, ki so že četrta generacija Slovencev na območju Banja Luke.

V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper se zavedajo, kako zelo pomembna je vloga varovanja in spoštovanja pravic in interesov Slovencev kot manjšine na tem področju, zato so minuli vikend z društvom Triglav znova združili moči in poskrbeli za ozaveščanje o pomenu ohranjanja narodne identitete in krepitve narodne zavesti. Poleg tega je pomembno tudi vzpodbujanje sodelovanja z Republiko Slovenijo na kulturnem, umetniškem in športnem področju ter povezovanje med slovenskimi društvi in ustanovami iz celega sveta.

O Društvu Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka

Banjaluški Slovenci so se leta 1997 združili in formirali Zvezo Slovencev, ki se danes imenuje Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav, Banja Luka. Društvo je od leta 1998 registrirano kot nevladna, neprofitna organizacija, s ciljem, da zbere Slovence in njihove potomce, ki živijo na področju Banja Luke in okolice, in da jim pomaga pri reševanju eksistenčnih težav.

Združenje Slovencev je v 24 letih postalo vsestransko aktivno, predvsem pa se je izkazalo na področju kulture. Predsednica društva gospa Marija Grbić je izpostavila, da so ponosni predvsem na to, da so najštevilnejše in najaktivnejše manjšinsko društvo v Republiki Srbski. Največ pozornosti namenjajo ohranjanju slovenskega jezika, kulture in običajev. Zato društvo organizira mnoge dejavnosti, med njimi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za mlajše in starejše člane, kjer se člani seznanjajo s slovenskim jezikom in kulturo. Od januarja 2010 je društvo član Zveze slovenskih društev v Bosni in Hercegovini "Evropa zdaj".

Rovkin kviz, lutkovna predstava in elektronski viri

Preko leta društvo organizira prireditve, kot so npr. Prešernovi dnevi, Slovenski večeri, Martinovanje, Kurentovanje … Velikokrat gostijo umetnike iz Slovenije, kot so pesniki, književniki, slikarji, glasbeniki, nastopi zborov in se aktivno vključujejo v javne dogodke v Banja Luki in tudi v Sloveniji. Tokrat je bila v gosteh Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.

"Izjemno me veseli, da smo danes lahko med vami, da lahko širimo bralno kulturo tudi med banjaluškimi Slovenci. Zelo ponosni smo na slovenske izseljenke, izseljence in njihove potomce, ki tudi po več desetletjih življenja v drugih državah še vedno govorijo slovensko in slovenske običaje ter kulturo prenašajo naprej na svoje otroke in vnuke. Le tako lahko skupaj premagujemo, spoštujemo razlike in iščemo podobnosti na različnih kulturnih ravneh, na katerih skupaj gradimo in skupaj soustvarjamo medkulturni svet," je povedal direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, David Runco.

Ob obisku koprske knjižnice so se najmlajši člani društva Triglav zabavali ob gibalno-bralni predstavi z lutkami in spoznali pozitivne učinke lutk. V celotnem pedagoškem procesu so skorajda nepogrešljivi pripomočki za učenje, spoznavanje sebe in okolice, igranje in za terapevtske namene. Prav tako so se v družbi lutk, ki jih je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper podarila društvu, zabavali dijaki, ki so se poleg tega spopadli tudi z Rovkinim kvizom.

Skozi kviz so spoznali, da gredo informacijska pismenost, šport in branje z roko v roki, kako zelo pomembno je, da bogatimo svoj besedni zaklad, predvsem pa, da znamo na to, kar preberemo, pogledati tudi s kritičnega vidika. Skozi zanimivo predavanje o bralni kulturi in ustvarjalnih Slovencih na literarnem področju pa so veliko izvedeli tudi odrasli. Koprska knjižnica jim je namreč predstavila spletna portala Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin, poleg tega pa so se navdušili tudi za izposojo elektronskih knjig v slovenskem jeziku preko spletne strani Biblos.