V več kot pet desetletij dolgi karieri je ustvarila izjemen igralski opus. Odigrala je več kot 120 gledaliških ter več kot 80 filmskih in televizijskih vlog, s svojim delom pa se je uveljavila tudi v širšem prostoru nekdanje Jugoslavije.

Širšemu občinstvu se je posebej vtisnila v spomin kot Meta v filmu Cvetje v jeseni iz leta 1973, ki ga je režiral Matjaž Klopčič. Vloga je postala ena najbolj prepoznavnih v zgodovini slovenskega filma, Zupančičeva pa je skozi desetletja ustvarila še vrsto zahtevnih in značajsko močnih ženskih likov.

Rodila se je 18. decembra 1946, otroštvo in mladost pa je preživela na Bohinjski Beli, s katero je ostala tesno povezana vse življenje. Po gimnaziji na Jesenicah se je leta 1965 vpisala na tedanjo Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani.

Svojo gledališko pot je začela v Mestnem gledališču ljubljanskem, pozneje pa je bila med drugim članica Slovenskega mladinskega gledališča in predvsem SNG Drama Ljubljana. Gostovala je tudi v drugih slovenskih gledališčih in na odrih nekdanje Jugoslavije.

Za svoje delo je prejela vrsto najvišjih priznanj. Med drugim je bila prejemnica Prešernove nagrade za življenjsko delo, Borštnikovega prstana, več Borštnikovih nagrad ter zlatega reda za zasluge.

Kot spominja MMC RTV Slovenija, je bila že zelo zgodaj prepoznana kot izjemen igralski talent. Leta 1970 je prejela študentsko Prešernovo nagrado, istega leta pa tudi Borštnikovo in Sterijevo nagrado.

Njena igra je slovela po izjemnem razponu, občutku za psihološko globino likov ter natančnem obvladovanju govora, giba in odrske prezence.

"Pogled pove ogromno," je nekoč dejala ob spominu na igralske lekcije, ki jih je dobila od režiserja Mileta Koruna.

Čeprav se je leta 2011 upokojila, se igralstvu ni odpovedala. Tudi pozneje je ostajala dejavna in povezana z gledališčem, filmom ter slovensko kulturo.

S smrtjo Milene Zupančič se poslavlja igralka, ki je s svojimi vlogami zaznamovala več generacij gledalcev in pustila enega najprepoznavnejših pečatov v zgodovini slovenskega gledališča in filma.