Kot je pojasnila predsednica Turističnega društva Besnica Živa Slavec, so za velikanski projekt izvedeli iz lokalnega spletnega medija Trma in vaških govoric. Vrednost snežne dvorane naj bi presegala 120 milijonov evrov, za projekt pa naj bi padlo več kot 20 hektarov gozdnih površin. Projekt naj bi obsegal pokrito dvorano s smučarsko progo in drugimi programi, od drsališča in ledene plezalne stene do tekaških prog. Ob objektu naj bi bili tudi hoteli in gostinski obrati.

Slavec, ki je univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture, je razočarana nad več vidiki takšnega posega v prostor. Glede na velikost projekta je namreč jasno, da bi vplival na kakovost življenja v krajevni skupnosti in bi močno negativno vplival na naravno okolje. Prepričana je, da je projekt povsem neprimerno umeščen v prostor.

Ob tam se ji porajajo vprašanja, ali takšen objekt ne more stati na kakšni lokaciji, kjer vpliv na okolje ne bi bil tako velik. Kot je opozorila, gre za eno še redkih nedotaknjenih dolin v kranjski občini. Polna je vodnih virov in neokrnjene narave, ki ljudem ponuja odmik v naravo in hribe.

Pokrito smučišče v Dubaju

"V okolici imamo več kot dovolj smučišč in samo še nekaj redkih takih dolin. Ne dovolite, da tuji kapital in oblast spreminjata naš način življenja, uničita trud in delo več generacij za nami in spremenita okolje za voljo kapitala in turizma, ki ni nikakršna garancija za bodoče generacije," je Slavec pozvala v peticiji proti gradnji hotelov in pokritega smučišča pod Joštom, ki je zbrala že več kot 900 podpisov.

Kranjski župan Matjaž Rakovec je za STA povedal, da so se na občini oglasili pobudniki projekta, ki so pripravili idejo o snežni dvorani na pobočju Jošta. Vložili so dokumentacijo za vključitev projekta v občinski prostorski načrt, ki je pravkar v fazi novelacije in za katerega trenutno poteka pridobivanje vseh soglasij, v prihodnjih mesecih pa naj bi šel v javno razgrnitev.

Na občini so pojasnili, da se za območje Besnice trenutno preverja možnost prostorske umestitve športnega objekta. V pripravi so še določene strokovne podlage, ki so bile zahtevane s strani mnenjedajalcev. Ni še gotovo, da bo predlog projekta sploh prišel do točke javne obravnave. Kot so pojasnili, se je že do sedaj v postopku priprave območje od prvotnega predloga zmanjšalo za več kot polovico, saj določeni deli za občino in soglasodajalce niso bili sprejemljivi.

Obenem pa je občina pobudnikom, da se pobuda sploh obdrži v postopku spremembe prostorskega načrta, postavila pogoj, da pridobijo soglasja lastnikov zemljišč. Brez pravice graditi namreč projekta ne bodo mogli realizirati. "Prostorska umestitev brez realizacije pa bi negativno vplivala na že tako prevelik koeficient nezazidanih stavbnih zemljišč v občini, kar onemogoča nadaljnji razvoj občine," so poudarili v mestni upravi.

Je pa v idejni pobudi konzorcija domačih in tujih potencialnih investitorjev, ki ga zastopata Tomaž Knific in Edo Oblak, občina prepoznala mogoč širši razvojni potencial za razvoj turistične destinacije in ureditev komunalne infrastrukture. Kot meni župan, bi bila to lahko priložnost za razvoj visokega turizma, od katerega bi veliko pridobila tako sam kraj kot občina, saj bi prinesel nova delovna mesta, nove priložnosti za krajane in novo infrastrukturo.

"Vsaka investicija seveda vpliva na okolje in na slabo voljo določenih posameznikov. Po drugi strani pa je treba vedeti, kaj pomeni za lokalno skupnost. Ni vse slabo in ni vse dobro. Treba je stvari pretehtati in postaviti takšne pogoje, da bo lokalna skupnost od tega samo pridobila," je izpostavil Rakovec in dodal, da bi, če bi objekt umestili v prostor, zahtevali, da bi bil to trajnostni projekt in da bi za v zameno za vsa drevesa, ki bi jih podrli, pogozdili druge površine v občini.

Kot je izpostavil župan, je v tej fazi še prezgodaj reči, kako se bo stvar razvijala. Trenutno poteka le preverjanje sprejemljivosti umestitve predlaganih objektov v prostor. Tudi če se postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta s predlagano načrtovano ureditvijo uspešno zaključi, bo moral steči še postopek sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta, kjer se bo lahko bolj natančno ugotavljalo vse faktorje, kapacitete, omejitve, sprejemljivosti za naravo in podobno. Šele to bi bila podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, so pojasnili na občini.