Po luški kuloarjih in tudi širše naj bi se že eno leto govorilo o pritožbah Zmaga Jelinčiča, ki si je v vili v Žusterni uredil drugi dom, da ga moti hrup tovornih ladij, namenjenih v pristanišče, pa spuščanje težkih verig sider, sidranje velikih ladij, ki da motijo njegov razgled in podobno. Da bi rad neoviran razgled na Koprski zaliv, ne skriva. Prav tako brez dlake na jeziku pove, ko ga zmoti kaj drugega. Ga torej res nervira tudi hrup, ki se razlega iz pristanišča?

Kot nam je pojasnil poslanec Slovenske nacionalne stranke (SNS), to nikakor ne drži. "Jaz podpiram, da se Luka Koper gradi in nadgrajuje, da veča slovensko gospodarstvo in s tem tudi boljša življenje Slovencev," je dejal za naš portal. Zato ne razume govoric, da ga moti pristaniški hrup oziroma da je v Luko celo pošiljal pritožbe: "Ne razumem zakaj, sploh ne najdem nobene logične povezave."

"Me pa včasih moti ko, v toplejših dneh, po spodnji cesti ponoči drvijo 'mladiči' s skuterji in 'šopajo' kot zmešani, ne grejo samo 25 km/h, in ropota kot sto hudičev," je priznal.

Še vedno ga motijo luči pred parcelo, ker mu zastirajo pogled na morje. "Ampak to je Popovič (Boris, op. a) že umaknil, Bržan (Aleš, op. a.) pa jih je dal nazaj. Verjetno zato, ker nisva v isti politični usmeritvi. Drugo pa me ne moti," je dodal.

Kot pravi, se zelo dobro razume tudi s sosedi: "Tudi kakšno kavo skupaj spijemo." Poudaril je še, da se dobro razume tudi s sosedom, ki je Tunizijec. "O njem lahko rečem samo pozitivno, ko je bilo treba, mi je vedno pomagal." Tudi sicer pa se na Obali počuti dobro.

Z vprašanji glede pritožb nad pristaniški hrup smo se obrnili tudi na Luko Koper, kjer pa nam na vprašanje, ali so morda prejeli kakšno pritožbo s strani Jelinčiča, niso odgovorili, so nam pa pojasnili, da so v letošnjem letu do danes prejeli skupno 15 pritožb. "Večina se jih nanaša na hrup ladij privezane v pristanišču, nekaj pa tudi na hrup ladij na sidrišču, torej izven pristanišča. Pritožbe so razmeroma redka glede na letno število ladij. Se pa vse pritožbe nanašajo na nočni čas," pojasnjujejo v koprski luki in dodajajo, da vse pritožbe zabeležijo, preverijo in nanje tudi odgovorijo.

"S pomočjo merilnih naprav, ki so nameščene na treh lokacijah okoli pristanišča, preverimo, ali so te zaznale povečano stopnjo hrupa. V kolikor meritve to potrdijo, sledi identifikacija sporne ladje in vira hrupa, ki je lahko različen od ladje do ladje. Skupaj z Upravo za pomorstvo, ki skrbi za varnostni režim v slovenskem morju, ter z ladijskimi agenti smo uskladili protokol, ki za kontejnerske ladje predvideva uporabo agregatov (ki jih ladja potrebuje za proizvodnjo električne energije) usmerjenih stran od bivalnih naselij, za ladje za prevoz avtomobilov pa uporabo prezračevalnih sistemov na tisti strani ladje, ki je usmerjena proti pristanišču," pravijo.

Ob tem v Luki Koper poudarjajo, da ne slovenska ne evropska zakonodaja ne predvidevata omejitev hrupa ladij, zato tudi Uprava za pomorstvo, ki ima edina pooblastila za ukrepanje na ladjah, nima podlage za ugotavljanje prekomernega hrupa ladij. Kljub temu v pristanišču ocenjujejo, da jim je uspelo, v dogovoru in ob sodelovanju vseh deležnikov, to problematiko bistveno omiliti glede na pretekle izkušnje, "potrebno pa je upoštevati tudi vremenske dejavnike, ki prav tako vplivajo na jakost in smer hrupa, še posebej v nočnem času, ko je vsakršen hrup v okolju bolj izrazit".