Sistemski pokojninski zakon določa, da se redna uskladitev izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Pri uskladitvi je treba v 60 odstotkih upoštevati rast plače, v 40 odstotkih pa rast cen življenjskih potrebščin. Rast povprečne bruto plače je bila lani 2,8-odstotna, povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin pa 8,8-odstotna, je dejal direktor sektorja za izvajanje zavarovanja na zavodu Andraž Rangus.

Po njegovih besedah 60 odstotkov od 2,8-odstotne rasti plač znaša 1,68 odstotka, 40 odstotkov od rasti cen življenjskih potrebščin pa 3,52 odstotka, medtem ko je seštevek obeh deležev 5,2 odstotka.

Na seji so v nadaljevanju obravnavali predloga Zveze društev upokojencev Slovenije in Sindikata upokojencev Slovenije za izredno uskladitev, ki je po opozorilu obeh organizacij nujna zaradi visoke inflacije in velike draginje. Organizaciji sta svoja predloga danes združili v enega, svet pa ga je sprejel. V skladu z njim bo strokovna služba zavoda do naslednje seje sveta pripravila izračun za dve različici izredne uskladitve od 1. aprila.

Po prvi različici bi bila izredna uskladitev v višini 3,5 odstotka, po drugi pa v višini štiri odstotke. V obeh primerih bi se pokojnine upokojenih do leta 2011 dodatno uskladile za en odstotek.

Generalni direktor zavoda Marijan Papež je v razpravi zagotovil, da je naklonjen izvedbi izredne uskladitve v letošnjem letu. Če bi bila izpeljana v skladu s 430. členom pokojninskega zakona, bi lahko zahtevala toliko sredstev kot redna, kar po njegovem opozorilu ne bi bilo vzdržno za pokojninsko blagajno. Glede na to je treba po njegovi oceni najti ustreznejšo pot.

Tudi po opozorilu predstavnika vlade v svetu Francija Klužerja je treba gledati na vzdržnost pokojninske blagajne, na kar pa se je takoj odzval predstavnik sindikatov Andrej Zorko. Pokojninska blagajna je imela po njegovih besedah vedno presežek, dokler se v 90. letih prispevki delodajalcev vanjo niso znižali, medtem ko so prispevki delojemalcev ostali nespremenjeni.

Po njegovem prepričanju je treba gledati na to, da bodo upokojenci lahko preživeli. "Kako lahko država govori o vzdržnosti pokojninske blagajne, če pa je sama povzročila njeno nevzdržnost in s tem ogrozila njeno stabilnost," je vprašal.