Jedro zakona predstavlja tako imenovana 'razvojna kapica', s katero bi država prvič omejila plačevanje socialnih prispevkov pri bruto plači nad 7500 evrov. To v praksi pomeni, da zaposleni nad tem zneskom od presežka ne bi več plačevali vseh prispevkov, zaradi česar bi jim na račun vsak mesec ostalo precej več denarja. Po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi ukrep zajel približno 13.750 zaposlenih, kar je nekaj več kot odstotek vseh zaposlenih v državi.

Posebno pozornost je sprožil podatek ministrstva za javno upravo, da je januarja letos bruto plačo nad 7500 evrov prejelo kar 3610 javnih uslužbencev in funkcionarjev, več kot 7000 pa jih je preseglo mejo 6000 evrov bruto. Gre predvsem za najbolje plačane zdravnike, direktorje javnih ustanov, sodnike, vodilne kadre in nekatere funkcionarje, poroča MMC RTV SLO. Prav zato kritiki zakona opozarjajo, da bi pomemben del koristi dobili tudi posamezniki, financirani iz javnega denarja.

Predlagatelji zakona medtem poudarjajo, da Slovenija brez podobnih ukrepov izgublja visoko izobražen kader in konkurenčnost. Gospodarske organizacije že dlje časa opozarjajo, da so visoke obremenitve plač eden glavnih razlogov za odhode strokovnjakov v tujino. Sindikati na drugi strani ukrep označujejo kot 'zakon za bogate' in svarijo pred velikim izpadom denarja v zdravstveni in pokojninski blagajni.

Na ZZZS opozarjajo, da bi zdravstvena blagajna zaradi nižjih prispevkov izgubila skoraj 96 milijonov evrov letno, medtem ko na ZPIZ-u ocenjujejo, da bi lahko bile posledice za pokojninsko blagajno še precej večje. Kritike prihajajo tudi iz zakonodajno-pravne službe državnega zbora, kjer opozarjajo, da pravice iz zdravstvenega sistema niso neposredno vezane na višino vplačanih prispevkov, zato bi lahko takšna omejitev odprla vprašanja dolgoročne finančne vzdržnosti sistema.