Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo višje carine na uvoz iz Mehike začele veljati čez mesec dni, in ne v torek, kot je bilo prvotno načrtovano. Glede dodatnih ameriških carin na uvoz iz Kanade pogovori s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem še potekajo, v naslednjih 24 urah naj bi stekli tudi pogovori s Kitajsko.
TRUMP SI JE PREMISLIL: Dodatne carine na uvoz iz Mehike čez mesec dni, pogovori s Kanado še potekajo
Svet
Trump je s sobotno odločitvijo o uvedbi zvišanih carin na uvoz iz Mehike, Kanade in Kitajske uresničil večkrat izrečeno grožnjo. Potrebo po tem koraku je med drugim utemeljil z nepoštenim odnosom teh držav do ZDA. Carine naj bi začele veljati s torkom, a je danes prišlo do preobrata.
Novi ameriški predsednik je namreč opravil pogovor z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum, nato pa prek družbenih omrežij sporočil, da bo uvedbo višjih carin na mehiški uvoz zamaknil za en mesec.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je pogovor s Sheinbaum označil za "zelo prijateljskega". "V pogovoru sva se dogovorila, da bomo za obdobje enega meseca ustavili predvidene carine, v tem času pa bodo potekala pogajanja," je zapisal. Na svojem družbenem omrežju Truth Social je pojasnil, da sta se s Sheinbaum dogovorila, da bo na mejo med državama nemudoma poslala 10.000 vojakov.
Zamrznitev uvedbe carin za mesec dni je potrdila tudi mehiška predsednica, ki je po poročanju ameriške televizije CNBC od Trumpa dobila zagotovilo, da bodo ZDA poskrbele za zmanjšanje izvoza nezakonitega orožja v Mehiko. Mehiške mamilarske tolpe se namreč obstreljujejo večinoma z ameriškim orožjem.
CNBC skupaj z drugimi mediji poroča še, da je Sheinbaum dogovor o napotitvi dodatnih 15.000 vojakov dosegla že s prejšnjo vlado Joeja Bidna, a obljube ni izpolnila. Zdaj naj bi torej na mejo poslala 10.000 vojakov.
Trump je obenem potrdil, da je danes že opravil tudi pogovor s Trudeaujem glede carin. Ponovno se bosta slišala okoli 21. ure po srednjeevropskem času.
Trudeau je sicer že ob prvi napovedi možnosti uvedbe carin na ameriški strani sporočil, da bo Kanada odgovorila z uvedbo enake, 25-odstotne carinske stopnje na uvoz iz ZDA, ki dosega približno 155 milijard kanadskih dolarjev.
Iz Bele hiše pa so drevi še sporočili, da naj bi v naslednjih 24 urah potekali pogovori o carinah s Kitajsko, poroča AFP. Trump je sicer napovedal zvišanje carin za uvoz iz Kitajske za deset odstotnih točk, v Pekingu pa so se odzvali z napovedjo "ustreznih protiukrepov za odločno zaščito" svojih interesov in tožbo pred Svetovno trgovinsko organizacijo.
Newyorški borzni indeksi so zjutraj posledično začeli padati, hedge skladi pa ob napovedih analitikov o povišanju inflacije in gospodarski škodi stavijo, da se bodo taki trendi nadaljevali.
Rutte: Carine ZDA na uvoz iz zaveznic ne bodo vplivale na odvračalno držo Nata
Uvedba ameriških carin na uvoz iz Kanade in drugih zaveznic v Natu ne bo vplivala na kolektivno odvračanje v okviru zavezništva, je danes v Bruslju po srečanju z britanskim premierjem Keirom Starmerjem povedal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Izrazil je prepričanje, da je tovrstna vprašanja možno razrešiti.
"Popolnoma sem prepričan, da lahko razrešimo tovrstna vprašanja. Med zaveznicami ni nikoli povsem mirno, vedno so odprta vprašanja, včasih večja, včasih manjša. Vendar pa sem povsem prepričan, da to ne bo ogrozilo naše odločnosti, da odvračanje ohranimo močno," je Rutte dejal glede odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da uvede carine na uvoz iz Kanade. S carinami je sicer zagrozil tudi EU, a jih še ni uvedel.
Ob tem je pozval k okrepitvi obrambne proizvodnje v ZDA, Združenem Kraljestvu, večjih članicah EU, ki so del Nata, pa tudi v Turčiji. Članice zavezništva namreč po njegovih besedah za obrambo namenjajo veliko več denarja.
Starmer, ki se danes mudi v Bruslju, pa je medtem glede morebitne uvedbe ameriških carin na uvoz iz Združenega kraljestva dejal, da so odprti in močni trgovinski odnosi zelo pomembni. To pa je tudi podlaga za njegove pogovore s predsednikom ZDA.
Po pogovorih z Ruttejem se bo britanski premier udeležil še neformalnega srečanja voditeljev držav članic EU, v ospredju katerega je evropska obramba. Kot je dejal Starmer, je namen njegovih današnjih pogovorov v Bruslju razprava o tem, kako še bolj okrepiti Nato. "Obramba, ki jo zagotavljamo, namreč potrebuje tudi močan evropski element," je poudaril.
Varnost in obramba bo osrednja tema prvega srečanja britanskega premierja z voditelji vseh 27 članic EU po brexitu pred petimi leti, je povedal premier. Dotaknili se bodo tudi širše prenove odnosov med EU in Združenim kraljestvom, med drugim na področjih energije, trgovine in gospodarstva, je dodal.
Voditeljem EU se je pred tem ob kosilu pridružil tudi Rutte, s katerim so govorili o krepitvi sodelovanja med obema organizacijama. Generalni sekretar Nata je ob prihodu na srečanje s predsedniki vlad in držav članic unije poudaril, da bo treba za obrambo namenjati precej več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor znaša trenutna zaveza v okviru Nata.
Pojasnil je, da bodo novo zavezo glede izdatkov za obrambo določili še letos. Temeljila bo na ciljih na področju obrambnih zmogljivosti, ki pa jih še pripravljajo, je dodal Rutte.