Točko dnevnega reda, v kateri so svetniki obravnavali proračun za leto 2026, je z uvodnim nagovorom odprl župan Andrej Korenika, ki je najprej zavrnil, kot je dejal, številne dezinformacije, ki so se pojavile v javnosti. Med drugim je zanikal govorice o spremembi imena Trga Prekomorskih brigad ter prodaji zemljišča ob cerkvi sv. Jerneja na Seči. "Spreminjamo podobo, ne imena. In zemljišča ob cerkvi ne prodajamo – gre za čisto dezinformacijo," je poudaril.

Jedro njegovega govora je bila obramba razvojne naravnanosti proračuna. Po županovih besedah razvojni proračun pomeni vlaganje v projekte z dolgoročnimi učinki, ki jih je smiselno financirati tudi z zadolževanjem. "Razvojno zadolževanje ni tveganje, ampak vlaganje v trajno javno korist – v vrtce, šole, infrastrukturo in stanovanja," je dejal ter dodal, da se občina v letu 2026 zadolžuje izključno za gradnjo novega vrtca v Luciji.

Največji investicijski projekt ostaja prav gradnja novega vrtca, za katerega je predvidenih 14,1 milijona evrov. Po županovih besedah gre za trajen javni objekt, ki bo služil več generacijam: "Vprašanje ni, ali je vrtec razvojni projekt. Vprašanje je, ali si lahko privoščimo, da ga ne zgradimo."

Korenika je zavrnil tudi očitke o rekordnem primanjkljaju in nerealnih prihodkih ter opozoril, da je občina letos zaključila oz. je tik pred zaključkom več kot 50 investicij. Ob tem je izpostavil tudi uspeh na državnih razpisih, kjer si je občina zagotovila 7,5 milijona evrov nepovratnih sredstev za vrtce in šole. "Če so prihodki nerealni, potem so podcenjeni, ne precenjeni," je poudaril.

Proračun za leto 2026 poleg vrtca vključuje še vrsto drugih naložb, med njimi urejanje obale in plaž, obnovo Športnega parka Portorož, zaključek Doma vodnih športov, razvoj Obrtne cone Dragonja ter investicije v javne in kulturne objekte. Odhodki so se v primerjavi s prvim branjem povečali za skoraj tri milijone evrov, predvsem zaradi prilagoditev zakonskim obveznostim in prenosa projektov iz leta 2025.

Predlog proračuna za leto 2026 so kritizirali nekateri občinski svetniki, ki menijo, da je preveč ambiciozen in temelji na negotovih prihodkih, predvsem iz prodaje nepremičnin in še nesprejetih prostorskih aktov. Opozorili so, da je pomemben del prihodkov neopredeljen, hkrati pa bi se z dodatnim zadolževanjem skupni dolg občine povzpel na skoraj 19 milijonov evrov, primanjkljaj pa presega tretjino vseh prihodkov.

Župan je ob koncu poudaril, da proračun ne posega v obseg ali kakovost javnih storitev ter da ne predvideva podražitev za občane. "Razumem strah pred spremembami, vendar zame razvoj ni tveganje – je pogoj za preživetje občine. Ta proračun prihodnosti ne zapravlja, temveč jo gradi," je zaključil.

Svetniki so po daljši razpravi proračun potrdili.