V finančnih težavah se je tako znašlo 58 odstotkov vprašanih v EU, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Tretjina anketirancev v EU je navedla, da se v času epidemije spopadajo z izgubo dohodka, 23 odstotkov pa se spopada z brezposelnostjo oz. delno brezposelnostjo. Nekaj več kot petina vprašanih je svoje osebne prihranke porabila prej, kot so načrtovali.

14 odstotkov jih je navedlo, da imajo težave pri plačevanju najemnin, položnic in odplačevanju bančnih posojil. Devet odstotkov vprašanih se srečuje s težavami pri zagotavljanju ustreznih in kakovostnih obrokov. Vsak deseti anketiranec je moral za finančno pomoč zaprositi družino oz. prijatelje, trije odstotki sodelujočih v anketi pa so morali razglasiti osebni stečaj.

Za anketirance na Madžarskem, v Bolgariji, Grčiji, Italiji in Španiji obstaja večja verjetnost, da se srečujejo s finančnimi težavami, medtem ko je to najmanj verjetno na Danskem, Nizozemskem, Švedskem, Finskem in v Avstriji.

V Sloveniji se je s finančnimi težavami spopadlo skoraj 56 odstotkov vprašanih. 30 odstotkov jih je izgubilo prihodek, 18 odstotkih se jih je moralo spopasti z brezposelnostjo oziroma delno brezposelnostjo, 16 odstotkov se jih je soočilo s težavami pri plačevanju najemnin, položnic in odplačevanju bančnih posojil, sedem odstotkov jih je moralo za finančno pomoč zaprositi družino oziroma prijatelje.

Pet odstotkov vprašanih je navedlo, da so imeli težave pri zagotavljanju ustreznih in kakovostnih obrokov, en odstotek pa jih je moral razglasiti osebni stečaj. Četrtina vprašanih je svoje osebne prihranke porabila prej, kot so načrtovali.

Skoraj šest od desetih vprašanih je nezadovoljnih s solidarnostjo med članicami EU v času pandemije. 74 odstotkov anketirancev je že slišalo za ukrepe ali aktivnosti EU v odzivu na pandemijo, vendar pa jih je zadovoljnih z njimi samo 42 odstotkov, največ na Irskem, Nizozemskem, Danskem in Finskem. Stopnja nezadovoljstva je najvišja v Italiji, Španiji in Grčiji, precej visoka pa je tudi v Avstriji in Bolgariji.

V Sloveniji je skoraj 77 odstotkov vprašanih že slišalo za ukrepe EU v boju proti novemu koronavirusu, 32 odstotkov izmed njih pa tudi konkretno ve, kakšni so ti ukrepi. Z ukrepi je zadovoljnih 47 odstotkov slovenskih anketirancev, enak je tudi odstotek Slovencev, ki so izrazili nezadovoljstvo.

Približno dve tretjini vprašanih se strinjata, da bi EU morala imeti več pristojnosti za spopadanje s krizami, kot je pandemija novega koronavirusa. Manj kot četrtina vprašanih se s tem ne strinja. Državi, kjer je podpora najvišja, sta Portugalska in Irska, najnižja pa je na Češkem in Švedskem.

V Sloveniji je delež vprašanih, ki se strinjajo, da bi EU morala imeti več pristojnosti, 67 odstotkov. Četrtina anketirancev se s tem ne strinja.

Evropski državljani so si v odzivu na pandemijo želeli, da bi se EU osredotočila predvsem na zagotavljanje zadostne medicinske opreme za vse članice unije, zagotavljanje sredstev za raziskave za razvoj cepiva, neposredno finančno podporo članicam in izboljšanje sodelovanja na znanstvenem področju med državami.

Raziskavo je preko spleta med 23. aprilom in 1. majem izvedlo podjetje Kantar. Sodelovali so 21.804 anketiranci iz 21 držav, stari med 16 in 64 let.