ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

V odgovoru na vprašanja poslanke Alenke Bratušek (Svoboda) v zvezi z nadaljnjim izvajanjem plačne reforme javnega sektorja je vlada opozorila na problem javnofinančne vzdržnosti. Izpostavila je, da se je obseg sredstev za plače v javnem sektorju povišal bistveno bolj, kot je bilo predvideno, na kar so vplivali tudi nekateri na novo vpeljani instituti novega plačnega sistema, kot ga je koncipirala prejšnja vlada, na primer uvedba novih in višje vrednotenih delovnih mest, možnost določitve do 30 odstotkov višje osnovne plače, spregled izobrazbe ter več sredstev za nagrajevanje delovne uspešnosti.

Po oceni aktualne vlade uvedba teh institutov sama po sebi ne bi bila sporna, če bi dejansko sledili ciljem večje fleksibilnosti plačnega sistema, večjega upoštevanja specifik posameznih dejavnosti oziroma poklicnih skupin, boljšega prilagajanja ponudbi in povpraševanju na trgu dela ter boljši povezanosti plačila za delo z rezultati dela.

Kot so zapisali, pa so se v praksi ti na novo vpeljani elementi plačnega sistema "izkazali za problematične, še zlasti zaradi neustreznega oz. nekritičnega upravljanja s kadri, same organizacije dela in tudi zlorab veljavnega normativnega okvirja". Kot primer so navedli, da zakon določa izjeme v zvezi z možnostjo povišanja osnovnih plač ali spregleda izobrazbe, delodajalec pa to obravnava kot pravilo.

V odgovoru vlada pojasnjuje, da v tem trenutku ni mogoče z gotovostjo napovedati, "ali bo v kontekstu zasledovanja cilja vzdržnosti javnih financ in upoštevaje višino proračunskega primanjkljaja treba poseči po ukrepih za zmanjševanje javnofinančnih odhodkov". Ne glede na to pa bi se vprašanja morebitnih posegov v izplačilo preostalih treh obrokov povišanja plač v javnem sektorju bilo treba lotiti s posebno skrbnostjo oziroma občutljivostjo, še zlasti zavedajoč se zakonsko vgrajenih pričakovanj zaposlenih v javnem sektorju in sklenjenih pogodb o zaposlitvi, ki vključujejo tudi postopno povišanje plač v obdobju 2025–2028 s konkretnimi zneski teh povišanj.

Glede drugačnega urejanja plač v javnem sektorju, ki ga napoveduje, je aktualna vlada spomnila na v koalicijski pogodbi predvideno vzpostavitev enotnega plačnega sistema za administrativni del javnega sektorja ob ločenih plačnih sistemih za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve.

Ocenjuje, "da prenova plačnega sistema, ki je predstavljala enega ključnih projektov prejšnje vlade, ni prinesla želenih učinkov", še zlasti ko gre za vprašanje plačnih stebrov, kot jih opredeljuje zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju oziroma vprašanj, ki bi jih bilo mogoče urejati ločeno glede na specifike posameznih dejavnosti oziroma poklicev.

"Zaradi tega je poseg v veljavni plačni sistem nujen na način, da se raznolikost glede na vsebino in način izvajanja javnih storitev prepozna tudi skozi ločene plačne sisteme, kot izhaja iz aktualne koalicijske pogodbe," so pojasnili. Dodali so, da pri tem "ne gre za vprašanje, kateri del javnega sektorja je bolj ali manj pomemben in bi zaradi tega lahko bil izpostavljen drugačnemu vrstnemu redu prioritet, temveč za priznavanje specifik glede na naravo dela oz. poslanstvo posameznih dejavnosti in poklicev".

Ob tem pa so še pojasnili, da ob upoštevanju dejstva, da uresničitev koalicijske pogodbe glede predvidenih ločenih plačnih sistemov predstavlja zahtevno nalogo, tako v kontekstu ohranjanja javnofinančne vzdržnosti kot z vidika usklajevanja različnih interesov v okviru socialnega dialoga, v tem trenutku ni mogoče napovedati, na kakšen način se bo v operativnem smislu uresničevala zaveza o ločenih plačnih sistemih.

Napovedali so, da bodo najprej pripravili konceptualna izhodišča za vzpostavitev ločenih plačnih sistemov, iz katerih bo jasno razvidno, kako si vlada predstavlja urejati plače v javnem sektorju. "V vsakem primeru bo to v pomembni meri drugače, kot si je urejanje plač v javnem sektorju zamislila prejšnja vlada," so sklenili.