Znanstveno ozadje

Klinično gledano se jok po seksu imenuje postkoitalna disforija (angl. postcoital dysphoria, kratica PCD) ali včasih postkoitalna tristesa (angl. postcoital tristesse, kratica PCT). Simptomi lahko vključujejo solzavost, žalost in razdražljivost po konsenzualnem seksu, tudi če je bil popolnoma zadovoljiv. PCD se lahko zgodi komurkoli, ne glede na spol ali spolno usmerjenost.

Razlogi za jok

1. Sreča: Čustveni izbruh sreče, podobno kot solze sreče na porokah ali ob rojstvu otroka.

2. Situacija: Izguba v trenutku, igranje vlog ali fantaziranje med seksom lahko povzročijo čustveni vrtiljak.

3. Fizična reakcija: Intenzivni fizični užitki lahko vodijo v močan naval čustev.

4. Biološki odziv: Hormonske spremembe med seksom lahko vodijo do intenzivnih čustev.

5. Bolečina: Fizična bolečina zaradi pomanjkanja lubrikacije, okužb ali drugih zdravstvenih težav.

6. Tesnoba: Naravna reakcija na stres, strah.

7. Sram ali krivda: Občutki sramu ali krivde zaradi preteklih izkušenj ali prepričanj o seksu.

8. Zmedenost: Zmedenost glede samega seksa ali čustev v zvezi.

9. Depresija: Pogosto jokanje je lahko znak depresije ali druge duševne motnje.

10. Pretekle travme: Pretekle travme ali zlorabe lahko sprožijo boleče spomine.

Kaj storiti, če jokate

Če med seksom doživite fizično bolečino, obiščite zdravnika. Če gre za čustvene vzroke, premislite o svojih občutkih:

- Ali so bile solze fizične ali čustvene narave?

- Kakšne misli so vas preplavile, ko ste začeli jokati?

- Ali so solze olajšale napetost ali jo povečale?

Če solze izhajajo iz ljubezni ali fizičnega užitka, se ne obremenjujte preveč. Če pa so vzrok čustveni problemi v razmerju ali spalnici, razmislite o pogovoru s partnerjem/partnerko ali terapevtom/terapevtko.

Kaj storiti, če partner/ka joka

- Vprašajte, če je kaj narobe, a bodite sočutni.

- Ponudite tolažbo, a spoštujte njegove/njene želje.

- Kasneje ponovno odprite temo, a ne silite.

Jok med ali po seksu ni neobičajen in običajno ni razlog za alarm. Če pa se to dogaja redno, se posvetujte s terapevtom/terapevtko, ki vam lahko pomaga razumeti in obvladati vzroke za solze.