ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Na zagrebških ulicah so se avgusta močno razmahnile drzne tatvine verižic, pri katerih so tarče predvsem ženske, najpogosteje starejše. Zagrebška policija je v enem mesecu zabeležila 12 takšnih primerov, pri petih pa je škoda znašala več tisoč evrov. Storilci praviloma izkoristijo trenutek nepazljivosti, žrtvi z vratu strgajo nakit in hitro pobegnejo.

Samo v četrtek so se v dobri uri in pol zgodile tri drzne tatvine. Prva je bila okoli 13. ure v Sigetu, kjer je neznani storilec ženski z vratu strgal verižico. Le 20 minut pozneje je sledil nov primer na Borovju, okoli 14.40 pa še v Stenjevcu na zahodu Zagreba.

Prav zadnja tatvina je storilcu prinesla največji plen. Medtem ko je bila škoda v prvih dveh primerih ocenjena na nekaj sto evrov, je bila vrednost nakita, ukradenega v Stenjevcu, več tisoč evrov.

Policija sicer natančne vrednosti ukradenega nakita praviloma ne navaja, saj jo je pogosto težko zanesljivo določiti. Verižice imajo lahko poleg sentimentalne tudi visoko denarno vrednost, kar potrjujejo tudi avgustovski primeri. Pri petih od skupno 12 tatvin je namreč škoda znašala več tisoč evrov. Tat oziroma tatovi, ki so se osredotočili na tovrstne kraje, naj bi tako v enem samem mesecu prišli do plena, katerega skupna vrednost bi lahko bila primerljiva z letno plačo posameznika.

Tovrstne tatvine na zagrebških ulicah sicer niso novost. V preteklosti je bil med drugim dejaven tat, ki se je žrtvam približeval s kolesom, nato pa ga uporabil za hiter pobeg.

Novinarji Dnevnik.hr so pri zagrebški policijski upravi poskušali izvedeti več podrobnosti o aktualnih primerih, vendar odgovora niso prejeli. Policija je na svoji spletni strani objavila nasvete, kako zmanjšati nevarnost, da bi posameznik postal tarča uličnih tatov.

Policija opozarja, da storilci pri krajah dragocenega nakita, torbic, mobilnih telefonov ali denarnic iščejo predvsem primerno priložnost, ko lahko izbrano žrtev hitro presenetijo.

"Običajno se dva ali več storilcev pretvarja, da so naključni mimoidoči, v resnici pa opazujejo okolico in čakajo na primerno žrtev. Nato jo prestrežejo ali presenetijo, ji na silo odvzamejo izbrani predmet in hitro pobegnejo. Fizičnemu spopadu se praviloma izogibajo," opozarja zagrebška policija.

Napad je običajno tako nenaden, da se žrtev nima časa ustrezno odzvati ali si dobro ogledati storilca.

"Storilci žrtev presenetijo tako hitro, da se te pogosto ne uspejo odzvati, preden napadalec s plenom že pobegne. Zaradi šoka se pozneje pogosto težko spomnijo njegovega videza, podrobnosti dogodka ali smeri pobega," opozarja policija.

Do takšnih tatvin najpogosteje prihaja na javnih mestih, kot so parki, parkirišča, ulice, vhodi stanovanjskih stavb, podhodi, pokopališča, avtobusna postajališča, javna stranišča, postaje in podzemne garaže.