UČITELJI SE SPRAŠUJEJO, KJE JE LOGIKA: Prvošolcem ustava, knjige kot darilo za bralno značko pa le tri na razred

Slovenija

Ustava za prvošolce je dvignila veliko prahu. Še posebej zato, ker šestletniki ne znajo še brati, pa tudi če znajo, nekaj takega kot je ustava ne morejo razumeti. Morda bi bila zanje bolj primerna ustava v stripu, ki smo jo dobili že leta 2011, kasneje je bila večkrat dopolnjena in prevedena v italijanski, madžarski in angleški jezik. Posel je dobilo ljubljansko podjetje Litteralis, ki se ukvarja s tiskom in grafičnim oblikovanjem. Imajo knjigarno Pravna, ki prodaja učbenike za študente pravne fakultete in zakonike, ukvarjajo pa se tudi s prodajo radioloških diagnostičnih aparatov za medicino. Podjetje po javno dostopnih podatkih deluje od leta 2001, njegov edini lastnik in direktor je Gregor Plesec.

Po ustavi in zastavicah je odjeknila v javnosti še vest, da prvošolci letos ne bodo dobili vsak svoje knjigice za darilo za bralno značko, ampak le tri na posamezen oddelek. "Dali jim bodo ustavo, ki je še leta ne bodo razumeli, v prvem razredu prebrali, nimamo pa denarja za spodbujanje branja s primernim čtivom, torej knjigo, ki je primerna za prvošolca?" se v objavi na Facebooku sprašuje ena od učiteljic domovinske in državljanske vzgoje in etike (DKE) ter knjižničarka v osnovni šoli.

Za izvode ustave bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino plačalo 16.940 evrov brez ddv. Slovenske zastave, ki jih bodo prav tako razdelili prvošolcem, bodo stale 23.997 z ddv. Natisnili so 45.000 izvodov ustave v slovenskem jeziku in še tisoč za pripadnike italijanske in madžarske manjšine. Šole so jih prevzele na območnih enotah zavoda za šolstvo.

Borut Rončević, minister za izobraževanje, znanost in mladino

Ministrstvo je namreč dobavo knjižic ustave naložilo zavodu za šolstvo. To je ponudnike iskalo preko evidenčnega naročila, kar pomeni, da v primeru nakupa blaga ali storitev manjše vrednosti, pod zakonsko določenim pragom, ni potrebno izvesti klasičnega postopka javnega naročanja. "V postopku izvedbe evidenčnega naročila sta bili pridobljeni dve ponudbi. Cenovno ugodnejši, ki je bil pripravljen zagotoviti pravočasno dostavo, je bil Litteralis, zato je zavod sklenil pogodbo s tem ponudnikom," pojasnjujejo na zavodu.

Drugo ponudbo je oddal Infokart v vrednosti 37.922 evrov brez ddv, "možnost izvedbe smo preverili pri Uradnem listu RS, vendar je ta v likvidaciji. Odločitev, da se podeli ustava in ne ustava v stripu, je sprejel minister. Glede zastavic informacij nimamo, saj te podeljuje ministrstvo za obrambo".

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Na ministrstvu za izobraževanje prvijo, da gre za "simbolno popotnico", s katero želijo mladim ob začetku izobraževalne poti približati vrednote demokratične in pravne države ter spodbujati aktivno državljanstvo, domoljubje in pripadnost skupnosti. "Ob tem želimo poudariti tudi družinski vidik pobude. Ustava z otrokom pride tudi domov, v družino. Verjamemo, da se odnos do skupnosti in države začne graditi že doma. Zato si želimo, da postane ustava izhodišče za družinski pogovor med otroci in starši, o svobodi, enakosti, pravicah in odgovornosti ter o tem, kaj pomeni biti del skupnosti in države, v kateri živimo," še pravijo na ministrstvu in izpostavljajo, da so prav mladi tisti, ki bodo jutri soustvarjali Slovenijo. Na vprašanje, zakaj se niso odločili za ustavo v stripu, na ministrstvu niso odgovorili.

Ministrstvo za obrambo je naročilo 23.500 zastavic. Tudi oni so preko evidenčnega naročila pridobili tri ponudbe in izbrali najbolj ugodnega ponudnika Agencijo Zajček. Slovenske zastavice so v šolah delili že ob začetku lanskega šolskega leta, takrat jih je bilo 21.400. Kot so povedali na ministrstvu, je bila pobuda lani dobro sprejeta med učenci, učitelji in starši, "namen pobude je spodbujati spoštovanje državnih simbolov, pripadnost domovini ter občutek povezanosti in odgovornosti do skupnosti pri otrocih ob vstopu v šolo".

Oglasili so se tudi slovenski ravnatelji. Nekateri med njimi menijo, da je razdeljevanje slovenskih zastavic dobra ideja, o podeljevanju ustave pa imajo drugačno mnenje. Predvsem menijo, da bi država lahko denar porabila drugače, na primer, za novo računalniško opremo, saj so šole na razpisih dobile manj opreme, kot so jo naročile.

Z vprašanji smo se obrnili tudi na ravnatelje osnovnih šol v Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu. Vprašali smo jih, koliko prvošolcev imajo letos, ali so že dobili ustave in kako jih bodo razdelili med prvošolce, ali jim bo morda kdo predstavil, kaj je ustava, za kaj uporablja, … Edina, ki je odgovorila, je bila ravnateljica izolske OŠ Vojke Šmuc Lea Kozel, ki pa je v odgovoru pojasnila le, da nima dovolj časa, da bi odgovorila na naša vprašanja, saj imajo v dnevih pred pričetkom pouka veliko organizacijskih sestankov.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija