Pri odločanju, ali naj obalno-kraška regija postane oranžna, bi se zanesel na zadnje izsledke Nacionalnega inštituta za biologijo, ki opravlja meritve koncentracije novega koronavirusa v Čistilni napravi Koper. "To bi si vzel kot osnovo," je pojasnil.

Kot pravi, pa bi pri sprejemanju te odločitve upošteval tudi razmerje med številom novih različic virusa in stare različice, ki smo jo dobili lani spomladi. "Ti trije podatki bi morali biti ključni, naslednja stvar pa je vedenjski vzorec," nadaljuje mikrobiolog.

dr. Gorazd Janez Pretnar

Po njegovih opažanjih, ki jih je sicer že večkrat izpostavil, se Koprčani vseh preventivnih ukrepov niso ravno držali.

"Ko smo morali imeti zunaj maske, se jih je mogoče držalo deset ali 15 odstotkov, prav tako so se posamezniki, predvsem mladi, zvečer še vedno družili na javnih mestih. Potem pa imamo še ta nesrečen protest "otrok ne damo, hočemo šolo," kjer je bil raznos virusa učinkovit," pojasnjuje Pretnar.

Prosili smo ga tudi za pojasnilo dveh njegovih zapisov na Facebooku.

Na omenjeni zapis je Pretnar dejal, da se je v času od objave zapisa, ravno to zgodilo. "Prišlo je do povezave med NLZOH in kolegi s kliničnega centra, z nakupom novega sekvinatorja, s katerim bodo bistveno hitreje iz pozitivnih testov ugotavljali, katere različice so prisotne v slovenskem prostoru," je pojasnil. Kot pravi, je bil s tem narejen prvi korak, želi pa si več raziskav. "Ena takšna je bila spomladi, ki jo je vodil prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, a je zmanjkalo kadra, da bi jo speljali naprej," pove.

"Teči pa bi morale tudi druge raziskave. Zdaj je tako, da je nekaj ljudi že cepljenih, nekateri pa so okužbo že preboleli. Zanimivo bi bilo videti, katera protitelesa imajo in kakšni so dnevni ritmi produkcije teh protiteles in njihova nevtralizacijska sposobnost," je prepričan Pretnar.

"A za to bi moral nekdo dati pobudo, sestaviti raziskovalno skupino, ki bi paralelno sledila, kaj se v resnici dogaja in po raziskavi ponuditi pomoč svetovalni skupini," še pojasnjuje.

Razlog, da tega pri nas ni, vidi v "problemu, ki se vleče že zadnjih 30 let". Kot pravi Pretnar, so se v teh letih "vse vlade do znanosti vedle zelo mačehovsko".

Kot pojasnjuje Pretnar, se "v mirnem času" cepimo preventivno, "zdaj pa se cepimo sredi epidemije in večina, tudi zaposleni na ministrstvu, so se izrazili, kot da je s tistim, ki je cepljen, vse v redu". Pretnar poudarja, da temu ni tako, saj se namreč tudi cepljeni in tisti, ki so okužbo preboleli, lahko okužijo.

"Vsi tisti, ki so cepljeni, bi morali enako spoštovati vsa pravila," poudarja in dodaja, da je "največja neumnost pri tem, da bodo cepljeni lahko hodili na dopuste in imeli koncerte". Ravno na ta način se, po njegovih besedah, virus še naprej širi. "Cepljenje je zaščita pred hudim zbolevanjem," je pojasnil.

Kaj predlaga? "Ljudem bi bilo treba preprosto razložiti: kljub temu, da ste preboleli ali cepljeni, ste lahko prenašalci, zato vas vljudno prosimo, držite se enakih ukrepov, kot veljajo za ostale," je zaključil.