Zgoraj: predstojnik inštituta za kineziološke raziskave pri ZRS Koper Boštjan Šimunič (levo) in direktor ZRS Koper Rado Pišot (desno)

Kot nam je pojasnil predstojnik inštituta za kineziološke raziskave pri ZRS Koper Bošjan Šimunič, gre za projekt, ki so ga prijavili skupaj s 16 italijanskimi partnerji na razpisu Italijanske vesoljske agencije. "Vodilni partner je Univerza v Padovi oziroma vodja projekta je prof. dr. Marco Narici, tudi pomemben član našega Inštituta za kineziološke raziskave."

Po besedah Šimuniča namen raziskave, ki jo namrevajo opraviti na ležečih posameznikih, "ni oceniti, koliko na naše telo vpliva vesoljski let, temveč opisati kaskado mehanizmov propada v času desetdnevne gibalne neaktivnosti. Le tako bomo razumeli odzivanje našega telesa in z ukrepi preprečili prevelik propad med vesoljskim letom." Poudaril je, da za vse raziskave redno pridobivajo predhodno mnenje Komisije RS za medicinsko etiko. "Tako je tudi tokrat in šele po pridobitvi soglasja bomo lahko v celoti opredelili obseg odobrenih raziskav."

Besedilo oglasa, s katerim iščejo primerne prostovoljce.

Na vprašanje, zakaj bodo raziskavo opravljali ravno na podlagi ležanja udeležencev, Šimunič odgovori, da je horizontalno ležanje veljaven približek vesoljskemu letu. "Žal si nihče ne more privoščiti spremljanja astronavtov, saj jih je malo, jedo prilagojeno prehrano, so med letom nedostopni in med letom pridno telovadijo vsaj 4 ure dnevno, a ne vsi enako. Tako za njih nikakor ne moremo pridobiti veljavnih rezultatov o vplivanju vesoljskega leta na njihovo telo. Med ležanjem pa sistematično in zelo kontrolirano zagotovimo podobne odzive kot so v vesolju. Še več, te rezultate lahko delno posplošimo tudi na imobilizacijo po poškodbah, staranje in gibalno neaktivnost."

Kakšne bodo naloge prostovoljcev, ki bodo izbrani za sodelovanje?

Šimunič pojasnjuje, da bo deset zdravih moških v Splošni bolnici Izola preživelo 15 dni. "V prvih treh dneh bodo opravili vse začetne teste, potem bodo 10 dni ležali in na koncu jih bomo testirali le 2 dni. Tudi med ležanjem bodo opravljali različne teste. Seveda pa bomo pred in po raziskavi preverili njihove funkcionalne zmožnosti in gibalne sposobnosti." Sem sodijo denimo testi maksimalne vzdržljivosti, eksplozivne moči, silovitosti, skladnosti gibalnih vzorcev, pa tudi testi kognitivnih sposobnosti in motorične kontrole, pojasnjuje. 

Raziskava bo potekala v izolski bolnišnici.

Kadilci in telesno slabo pripravljeni ne bodo vključeni v raziskavo

Kriteriji za to, katere kandidate bodo vključili v razsikavo in kateri ne, so zelo strogi in še odvisni od potrditve Komisije za medicinsko etiko RS, pojasni Šimunič. "Zagotovo pa ne bomo v raziskavo vključili mlajših od 18 in starejših od 30 let, kadilcev, oseb slabega fitnesa. Po vseh prijavah bomo izvedli detajlni vprašalnik, kineziološki in zdravniški pregled ter na koncu izbrali 10 najbolj ustreznih in skladnih, kar je s stališča statistične obdelave podatkov izredno pomembno, kadar delamo z majhnimi vzorci, kot je ta," je dejal.

Zakaj v raziskavo ne bodo vključili žensk?

Četudi je bilo že kar nekaj žensk v vesolju, je večina tovrstnih raziskav izvedena na moških. Zanimalo nas je, zakaj. "Pri ženskah na rezultate preiskav zelo vpliva menstrualni ciklus, kar pomeni, da bi morali v raziskavo vključiti le tiste ženske, ki imajo sinhroniziran menstrualni ciklus ali pa bi morali raziskavo znatno podaljšati. Dodatno pa je pri njih treba zagotoviti, da res niso noseče, da ne bi slučajno z testi ali ležanjem vplivali na plod," pojasni Šimunič.

Dolgotrajno ležanje najbolj prizadene mišice nog.

Izgubili bodo pet odstotkov mišične mase

Sodelujoči v raziskavi bodo med desetdnevnim ležanjem po Šimuničevih besedah izgubili približno pet odstotkov mišične mase na nogah ter osem odstotkov vzdržljivosti. "Se pa bodo zgodili pomembnejši in večji odzivi na bolj subtilnih parametrih, npr. mišičnem tonusu, telesnih tekočinah, hormonih, tetivah itd. Vse spremembe pa so na mladih subjektih povsem reverzibilne," poudarja sogovornik.

ZRS Koper je v preteklosti izvedel že pet študij, v katerih so morali sodelujoči določeno obdobje preležati. "V treh študijah so ležali mladi moški kar 35 dni, v dveh pa mladi in starejši moški 14 dni. Rezultate teh raziskav smo objavili v preko 60 člankih v izjemno kakovostnih revijah s faktorjem vpliva. Skupaj z raziskavami Inštituta Jožefa Stefana pa smo postavili Slovenijo med vodilnimi na področju vesoljske fiziologije," je pojasnil Šimunič.

Pišot: "S tovrstnimi študijami bolje razumemo tudi spremembe zaradi dolgotrajnega sedenja"

"Kot odgovorni vodja slovenskega dela študije bi rad poudaril, da se moramo zavedati, da so tovrstne študije izrednega pomena ne le za razumevanje sprememb organizmov, ki so dogajajo ob vesoljskih poletih ali pri bivanju v vesolju, temveč nam pomagajo razumeti tudi spremembe, ki nastopajo zaradi vedno bolj neaktivnega življenjskega sloga na Zemlji, zaradi dolgotrajnega sedenja in procesov staranja, mehanizmi pri tem so enaki," pa nam je povedal direktor ZRS Koper Rado Pišot.

"Znanja, ki jih bomo pridobili, bomo s pridom prenesli v izboljšanje načina življenja vsakega posameznika, predvsem v procesu bolnišničnega zdravljenja in obravnave starostnikov s preventivnega in rehabilitacijskega vidika. Uspešno pridobljene številne raziskave s tega področja, sicer bo to za nas že šesta študija, nas uvrščajo v sam vrh proučevanja vpliva simuliranja breztežnosti v svetovnem merilu," je še dodal.