Kot poudarja, je pobuda za sestavo vlade nedvomno na strani predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, a ga čaka izjemno zahtevna naloga. "Ni nobene naravne večine, ki bi se lahko oblikovala. To pomeni, da bo moral vložiti veliko političnega kapitala, če želi sestaviti koalicijo, ki bo zdržala," ocenjuje Jeretič.

Na drugi strani predsednik SDS Janez Janša po njegovem mnenju ne bo poskušal oblikovati vlade, saj je že večkrat poudaril, da želi stabilno večino, ki pa je v trenutni konfiguraciji ni mogoče doseči. To po Jeretičevih besedah pomeni, da bo politična iniciativa ostala pri Golobu, ob morebitnem neuspehu pa se prvič odpira tudi možnost ponovljenih volitev.

Desni blok je pridobil, a premalo

Analiza volilnih rezultatov kaže na pomembne premike. Vladna koalicija je izgubila del podpore in tudi 13 poslanskih sedežev, medtem ko sta se SDS in NSi okrepili. Desni blok je pridobil več kot 100.000 volivcev, kar kaže na trend konsolidacije, vendar to še vedno ne zadošča za oblikovanje vlade.

"SDS je dosegla enega najboljših rezultatov doslej, pomembno pa je tudi, da sta SDS in NSi močno zmagali med mladimi volivci," izpostavlja Jeretič. Nasprotno pa naj bi Gibanje Svoboda več podpore prejelo med starejšimi, zlasti med upokojenci.

Razdrobljenost parlamenta bo velika težava

Ključni razlog za politični zastoj vidi v razdrobljenosti parlamenta. Tokrat je v državni zbor vstopilo sedem strank, kar dodatno otežuje sestavljanje večine. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi novi politični akterji, ki so razbili dosedanjo bipolarno delitev prostora.

Med njimi izpostavlja tako projekt Demokratov kot tudi stranko Resni.ca. Slednja po njegovem mnenju zgolj sledi širšemu evropskemu trendu rasti t. i. protestnih strank. Te nagovarjajo volivce, nezadovoljne z obstoječim političnim sistemom, in lahko pomembno vplivajo na prihodnja koalicijska razmerja. Poudarja, da je Stevanovič "dolga leta zelo uspešno deloval prek družbenih omrežij in ko je dobil še televizijski čas, mu je enostavno uspelo."

Na Obali so se glasovi delili predvidljivo

Na regionalni ravni Jeretič opaža le manjše spremembe. "Očitno se je zgodilo neko delovanje proti Vatovcu, zaradi česar je uspela Sukičeva prevzeti njegov mandat, medtem ko sta Svoboda in SD uspela ohraniti povsem ista imena."

SDS pa je svoj rezultat okrepila za približno štiri odstotne točke in prvič dobila štiri poslance s Primorske, medtem ko je prej največ tri.

Vzrok za precejšen uspeh stranke Resni.ca pa Jeretič vidi v tem, da so na tem območju imeli štiri prepoznavne kandidate, ki so potem uspeli zbrati precej solidno število glasov.

V finišu vsebinsko razpravo povozi negativna retorika

Dotaknil se je tudi poteka volilne kampanje, ki jo je razdelil na dva dela. V prvem, daljšem obdobju so prevladovale vsebinske razprave o ključnih področjih, kot so gospodarstvo, kmetijstvo in kultura. V zaključku kampanje pa je po njegovih besedah prevladala negativna retorika.

"Zadnja dva tedna sta bila popolnoma zaznamovana z negativnimi sporočili in aferami, kar je zasenčilo predhodno vsebinsko razpravo," ocenjuje. Posebej kritičen je do televizijskih soočenj, ki so po njegovem mnenju politiko prikazala v najslabši luči.

Vpliv zaključka kampanje vidi predvsem v mobilizaciji neopredeljenih volivcev. Po njegovi oceni druge stranke niso izgubljale podpore, temveč je Gibanje Svoboda v zadnjih dneh uspelo aktivirati del volivcev, ki so se odločali pozno.

Kljub temu pa končna slika ostaja jasna: politični prostor je bolj razdrobljen kot kadarkoli, oblikovanje vlade pa bo terjalo zahtevna pogajanja in kompromise. V nasprotnem primeru Slovenija prvič stopa na nepreizkušeno pot – možnost ponovljenih volitev.