Casino Portorož je oglase z zlorabo svoje blagovne znamke prvič zaznal v začetku lanske pomladi na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. "Oglase smo takrat takoj prijavili skrbnikom omrežij in kljub temu, da nismo dobili nobenega uradnega odgovora, so oglasi za nekaj časa potihnili," pojasnjujejo v družbi. A so se v večjem številu ponovno pojavili konec poletja, "v začetku jeseni so bili še posebej množični".

"Vsak oglas, ki smo ga opazili, smo ponovno prijavili skrbnikom socialnih omrežij, ki pa se ponovno niso odzvali. Iz navedenega razloga smo konec oktobra lani na policijo podali naznanitev suma storitve kaznivega dejanja nedovoljenega prirejanja iger na srečo in kaznivega dejanja neupravičene uporabe tuje oznake ali modela, saj so imena naših igralnic zaščitena kot blagovna znamka. Prav tako obstaja sum, da povezave, ki jih oglasi vsebujejo, vodijo do nezakonitih spletnih igralnic," razlagajo v Casino Portorož.

Prijava je bila podana na PP Piran

O sumu kaznivega dejanja so obvestili tudi igralniški nadzorni organ, Poseben finančni urad. "Policija se za enkrat ni odzvala na našo prijavo. Poleg prijave smo že takoj ob prvi pojavi oglasov, preko socialnih omrežij naše družbe, javnost seznanjali, da gre dejansko za lažno predstavljanje v našem imenu in da ne gre za oglase naše družbe. Te objave prakticiramo še vedno," dodajajo v Casino Portorož, ki pa ni edini tarča tovrstnih zlorab. Z istovrstnimi težavami naj bi se soočali tudi pri državnem igralničarju, v družbi Hit.

Kot še pravijo v Casino Portorož, bi o nastanku konkretne škode zaenkrat težko govorili, "brez dvoma pa obstaja možnost, da bi zaradi zlorabe naših zaščitenih blagovnih znamk do slednje lahko prišlo, tako v obliki materialne kot v obliki nematerialne škode, npr. okrnitev ugleda pri ljudeh, ki so morebiti res mislili, da gre za naše oglase in bili mogoče oškodovani".

Na koprski policijski upravi (PU Koper) so potrdili, da prijavo prejeli novembra lani, "predkazenski postopek je v teku". Da so bili obveščeni o naznanitvi kaznivega dejanja, so potrdili tudi na Finančnem uradu (FURS). Prijava je bila podana na piranski policijski postaji (PP Piran).

Storilci so poleg imena Grand Casino Portorož uporabili tudi ime Grand Casino Lipica, češ da gre za spletno igralnico njihove družbe. Kot je razvidno, so oglasi plačani iz Ukrajine. Po ugotovitvah informatikov v družbi, nekatere domene služijo novačenju legitimnih elektronskih naslovov, druge pa imajo urejene preusmeritve do spletnih igralnic in spletnih stav.

FURS: Uvedli smo inšpekcijski postopek

"Poseben finančni urad (PFU) je pregledal vse spletne naslove, ki so bili navedeni v prijavi, in ugotovil, da je šlo s področja prirejanja iger na srečo samo v dveh primerih za sum kršitve nedovoljenega oglaševanja prirediteljev iger na srečo, ki v Republiki Sloveniji brez dovoljenja oz. koncesije Vlade RS prirejajo igre na srečo, medtem ko v ostalih dveh primerih tega ni bilo zaznati, niti bi bilo zaznati katerokoli drugo kršitev s področja prirejanja iger na srečo," pojasnjuje FURS.

PFU je tako v enem primeru, na podlagi uradnih evidenc iz registra domen v Sloveniji (domena s končnico .si), pridobil podatke o nosilcu in lastniku domene. 12. novembra lani so uvedli inšpekcijski postopek, "medtem ko v enem primeru teh podatkov ni v navedenem registru, prav tako jih ni bilo možno ugotoviti preko različnih spletnih brskalnikov, npr. who.si, zato inšpekcijskega postopka brez podatkov o lastniku domene ni mogel uvesti".

PFU je obvestil lastnika domene in ga pozval, da z oglaševanjem nemudoma preneha. Kar je tudi storil, "zato je (PFU) inšpekcijski postopek ustavil".

SI-CERT: Odreagirajo šele, ko dobijo odredbo sodišča

Tudi v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT opažajo, da je "upravljalce spletnih platform izredno težko prepričati, da bi odstranili sporne reklame, tudi takšne, ki so povsem očitno lažne". "Prijave uporabnikov praviloma ne upoštevajo in odreagirajo šele takrat, ko dobijo odredbo sodišča, do česar pa je zelo težko priti. Zakaj točno ne želijo odstranjevati spornih oglasov ne vemo, predvidevamo pa, da so eden izmed razlogov tudi finančne koristi, ki jih imajo od oglaševanja," pojasnjujejo v SI-CERT.

Spletni goljufi so namreč ugotovili, da lahko na različnih platformah dokaj ugodno zakupijo oglase, s katerimi povsem enostavno in hitro pridejo do svojih žrtev. "Uporabniki velikokrat zaupajo oglasom, saj predvidevajo, da jih bo pred škodljivimi objavami ščitila platforma, žal pa temu ni tako," opozarjajo v centru za kibernetsko varnost.

Iskanje in identifikacija storilcev kaznivih dejanj je v pristojnosti organov pregona. "Ti pa se v takih primerih soočajo z mnogimi izzivi, ki jim preprečujejo učinkovit pregon storilcev. Praviloma gre za oškodovanja z relativno nizkimi zneski, zaradi česar mnogo žrtev zlorabe niti ne prijavi na policiji, poleg tega je pregon odvisen od mednarodnega sodelovanja, pri čemer se velikokrat zaplete, storilci pa lahko uporabljajo tudi najrazličnejše metode anonimizacije, zaradi česar jih je še težje izslediti," še izpostavljajo in zaključujejo pri SI-CERT:

"Podjetjem, ki so jim storilci ukradli identiteto in v njihovem imenu izvajajo različna sporna dejanja, svetujemo, da upravljalcem platforme prijavijo tudi kršitev iz naslova avtorskih in sorodnih pravic (trademark, copyright). Predvsem platforme s sedežem v ZDA na take prijave kršitev običajno odreagirajo precej bolj strogo kot v primeru običajnih prijav uporabnikov. Poleg tega je pomembno tudi sprotno ozaveščanje uporabnikov, da bi sami pravočasno prepoznali različne oblike prevar."