Kot so danes sporočili iz urada zagovornika, se je nanje obrnila Švicarka, ki je želela del poletnih počitnic preživeti na Gorenjskem. Rezervirala in vnaprej plačala je nastanitev v hostlu, ob namestitvi v sobo pa je prejela sporočilo o dodatnem strošku gostovanja. Na recepciji ji je lastnik dejal, da je zahtevek za doplačilo prejela, ker presega starostno omejitev za goste hostla.

Ko je lastniku pojasnila, da je v pogojih poslovanja določena le spodnja starostna meja 18 let, ji je ta naročil, naj pobere svoje stvari, in jo odpeljal v svoj drugi hostel, kjer naj starostnih omejitev ne bi bilo. Ob tem je zahteval dodatno plačilo za nočitev, čemur je sprva nasprotovala, nato pa prek spleta vseeno izvedla rezervacijo in potrdila plačilo.

Čeprav je imela na računu dovolj sredstev, je bila njena rezervacija zavrnjena. Lastnik je njene torbe odnesel iz hostla in ob tem kričal, da pri njem nikoli ne bo dobrodošla, ker je temnopolta, ter se neprimerno vedel. Čeprav je bilo pozno zvečer, ni upošteval njene prošnje, da bi vsaj eno noč prespala in si naslednji dan poiskala drugo namestitev. Turistka se je počutila prestrašeno in ogroženo ter je poklicala policijo.

Zagovornik načela enakosti je v postopku potrdil navedbe turistke. Na podlagi policijskega zapisnika je ugotovil, da je lastnik pogoje poslovanja prvega hostla spremenil naknadno in da je zgornjo starostno mejo določil šele po spornem dogodku.

Turistka je dokazala tudi, da je bila rezervacija v drugem hostlu istega lastnika izvedena takoj in da je imela zadostna sredstva, kar kaže na to, da je rezervacijo onemogočil lastnik. Ta se je odločil, da svoje plati zgodbe v postopku ne bo predstavil.

Na podlagi vseh ugotovitev je zagovornik presodil, da je lastnik nastanitev ravnal diskriminatorno. Švicarko je neposredno diskriminiral in nadlegoval zaradi barve kože, ko ji je onemogočil koriščenje storitev, ki morajo biti javnosti na voljo ne glede na osebne okoliščine, kot je barva kože.