Proti predlaganemu davku so se aktivirali različni segmenti družbe, med njimi predstavniki gospodarstva in kmetov, ter opozicija. Pobudniki peticije proti predlaganemu davku so v ponedeljek predsedniku DZ predali okrog 58.000 podpisov. S peticijo želijo vlado in poslance koalicije opozoriti na široko nasprotovanje predlaganemu zakonu in na potrebo po javni razpravi. Pobudniki sicer napovedujejo tudi ustavno presojo in proteste.

Davek se bo polovično delil med državo in občinami. Izjema bodo prva tri leta, ko bo v celoti prihodek proračuna, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012. Skupni priliv davka naj bi na letni ravni znašal okoli 400 milijonov evrov, po 200 milijonov za državo in občine.

Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo po kompromisu koalicije osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.

Tržna vrednost daleč do realne

Davčna osnova je ena glavnih točk kritik nasprotnikov davka. Opozarjajo namreč, da je posplošena tržna vrednost v veliko primerih daleč od realnega stanja, zaradi česar bo davek nepravičen. Na matičnem odboru v DZ je bil zavrnjen predlog, da bi lahko bila osnova tudi tržna vrednost, kot bi jo ocenil pooblaščeni ocenjevalec. Na odboru so se sicer dogovorili, da bodo vprašanje davčne osnove rešili na plenarni seji.

Predlogi, kar se tiče davčnih stopenj in izjem pri obdavčitvi, so se od pomladi večkrat spremenili. Kritiki opozarjajo, da so stopnje za sistemski davek, ki bo veljal tudi po koncu krize, previsoke.

Davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni najem, bo 0,15 odstotka, za nerezidenčne pa 0,50 odstotka. Poleg tega bo za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evrov, davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečana za 0,25 odstotne točke.