Novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih - vlada jo je potrdila 17. oktobra - ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v fizični in elektronski obliki. Spremembe se nanašajo predvsem na ureditev razlik, ki veljajo za javnopravne osebe in osebe zasebnega prava glede notranjih pravil.

Poleg koalicijskih strank sta v petek podporo zakonskemu predlogu napovedali tudi SLS in poslanca narodnih skupnosti. V SDS so dejali, da se v prvi obravnavi ne bodo dokončno opredelili do novele, v NSi pa, da ji ne bodo nasprotovali. Pri tem so v vseh parlamentarnih strankah opozorili na pomen in občutljivost zakonodaje, ki se je loteva novela.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ne odstopa od načel veljavnega zakona, dodatno pa zagotavlja spoštovanje načela ustavnosti in zakonitosti, načela sorazmernosti in načela varovanja interesov nacionalne varnosti oziroma državne suverenosti.

Novela osebam zasebnega prava omogoča uporabo instrumenta notranjih pravil, jih pa k temu ne zavezuje. Vpeljuje tudi pravno podlago za varstvo arhivskega gradiva političnih strank in pravnih oseb, ki delujejo v javnem interesu, in ureja možnosti lastnega varstva arhivskega gradiva za javnopravne osebe.

Prav tako novela ureja pogoje dostopnosti do arhivskega gradiva, rokov nedostopnosti, izjemnega dostopa in izjemnega podaljšanja rokov nedostopnosti arhivskega gradiva. Dostop do arhivskega gradiva bo po novem urejen skladno s predlogom urada informacijske pooblaščenke.