Predlog novele zakona o zdravniški službi se od nedavno sprejetega vladnega odloka bistveno ne razlikuje. V predlogu novele so dodatno opredeljene ranljive skupine, ki jih v odloku vlada ni taksativno naštela. Nabor storitev, ki se morajo izvajati v času zdravniške stavke, pa v predlogu novele ostaja enak kot v odloku, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Predlog novele poudarja, da je treba še posebej poskrbeti za ogrožene skupine prebivalstva - na primer otroke, starejše osebe, invalide, osebe z duševno motnjo, ki jim omejevanje zdravstvenih storitev v času stavke še izdatneje ogroža zdravje in varnost. Tudi opustitev napotitev pacientov na zdravljenje bi lahko v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Enako velja za nemoteno in kontinuirano opravljanje triažnih pregledov, saj le na podlagi teh zdravnik lahko ugotovi zdravstveno stanje osebe, razumen čas za izvedbo zdravstvene storitve in opredeli ustrezno stopnjo nujnosti zdravstvene obravnave, so po seji sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Prav tako predlog zakona po njihovih navedbah uvaja prekrškovne določbe, ki jih do sedaj ni bilo. Za zdravnike je predvidena globa v višini od 650 do 1200 evrov, za zdravstveni zavod, drugo pravno osebo s koncesijo, gospodarsko družbo in zasebno ordinacijo 600 do 4000 evrov, za odgovorno osebo pa 250 do 400 evrov.

Za nadzore nad spoštovanjem kršitev zakona bo pristojen zdravstveni inšpektorat. Odlok o opravljanju zdravniške službe v času stavke pa je po drugi strani nadziral inšpektorat za delo. Ta denimo v primeru Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča na začudenje ministrice ni odkril kršitev, čeprav inštitut še nekaj časa po sprejetju odloka za invalide med 18 in 65 letom ni opravljal zdravniških pregledov v ambulanti za voznike s posebnimi potrebami.

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so v odzivu na predlog novele poudarili, da so v zadnjih dneh aktivno usklajevali vsebine glede dogovora o mediaciji, ki predstavlja ključni dokument za začetek pogajanj v sodelovanju z mediatorjem. "Današnja vladna odločitev glede sprejetja predloga novele zakona o zdravniški službi nas je presenetila, saj smo na podlagi prvega mediacijskega sestanka razumeli, da želi tudi vladna stran stavkovne zahteve s pomočjo mediatorjev vsebinsko rešiti čim prej. Vse kaže, da so nam ob tem prikrivali dejstvo, da pripravljajo zakon, ki bo zdravnikom danes in v prihodnje bistveno omejil pravico do stavke," so bili kritični. Glede nadaljnjih korakov in vpliva te vladne odločitve na njihova nadaljnja postopanja bo sindikat odločal na pristojnih organih, so napovedali.

Vlada je predlagala, da DZ novelo obravnava po nujnem postopku. Ministrica si želi, da bi bila novela sprejeta čim prej.

Ob tem je poudarila, da je vlada predlog novele sprejela, ker želi z njim zagotoviti zmogljivosti za stabilno delovanje zdravstvenega sistema, da ljudem v času stavke ne bi bila povzročena resna zdravstvena škoda ali ogrožena socialna varnost.

"Pri tem se seveda vlada zaveda, da je pravica do stavke neizpodbitna, vendar pa mora biti sorazmerna in nikakor ne sme pretehtati nad nad drugimi ustavno zagotovljenimi pravicami," je poudarila Prevolnik Rupel.

Odlok, s katerim je določila zdravniške storitve, ki jih morajo zdravniki opravljati v času zdravniške stavke, je vlada sprejela konec februarja. Med drugim gre za storitve za ranljive skupine.

Fides je nato 4. marca na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka s predlogom za njegovo zadržanje. Ocenjujejo namreč, da je odlok nezakonit in neustaven, saj da posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke. Vlada je mnenje glede pobude Fidesa sprejela na ponedeljkovi dopisni seji. Vlada meni, da pobuda ni utemeljena, zato ustavnemu sodišču predlagajo, da zavrne sindikalni predlog za razveljavitev odloka.

Predlog novele zakona o zdravniški službi po besedah ministrice sicer ne vpliva na postopek na ustavnem sodišču.

Fides je v ponedeljek vstopil v 10. teden stavke, ki je že pred časom postala najdaljša zdravniška stavka v Sloveniji. Sindikat zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.