Po podatkih, ki jih je objavil portal Finance.si, je bila leta 2022 razlika izrazito na strani Slovenije: povprečna plača, izražena v pariteti kupne moči, je znašala 1378 evrov, na Hrvaškem pa 730 evrov. Lani naj bi se razmerje po teh izračunih obrnilo. Slovensko povprečje je doseglo 1792 evrov, hrvaško pa 2036 evrov.

Kot enega ključnih razlogov za preobrat analize izpostavljajo spremembe davčne politike na Hrvaškem, kjer so v več krogih znižali obremenitev dela. S tem naj bi po ocenah nekaterih analitikov davčni primež na plače postal nižji kot v Sloveniji.

Odgovor slovenske vlade

Na primerjave se je odzvala tudi slovenska vlada, ki je na družbenih omrežjih predstavila širši nabor podatkov. Po teh znaša povprečna neto plača v Sloveniji 1626,80 evra, na Hrvaškem pa 1498 evrov. Ob tem slovenski delavci mesečno prejmejo še 160 evrov neobdavčenega dodatka za prehrano, medtem ko na Hrvaškem takšna izplačila niso obvezna, čeprav so mogoča v obliki letnih neobdavčenih prejemkov.

Razlike obstajajo tudi pri regresu in socialnih pravicah. V Sloveniji regres znaša 1277,72 evra, porodniško nadomestilo pa se v polni višini izplačuje 12 mesecev, medtem ko na Hrvaškem šest mesecev. Inflacija je bila po navedenih podatkih v Sloveniji 2,6-odstotna, na Hrvaškem 3,8-odstotna. Stopnje DDV se med državama prav tako razlikujejo.

Na makroekonomski ravni Slovenija ostaja pred Hrvaško po BDP na prebivalca v pariteti kupne moči, kjer dosega 90 odstotkov povprečja EU, Hrvaška pa 78 odstotkov.

Analitiki: približevanje je realno, a razlike ostajajo

Podatke so temeljito pretresli tudi pri hrvaškem spletnem portalu dnevnik.hr, kjer svetovalec glavnega ekonomista Hrvaškega združenja delodajalcev Ivan Odrčić poudarja, da se je razlika v plačah sicer zmanjšala, a slovenska povprečna neto plača ostaja višja. Hrvaško približevanje je po njegovem mnenju predvsem posledica hitre rasti plač, zlasti v javnem sektorju.

Ob tem opozarja, da so skupni prejemki zaposlenih od leta 2019 realno rasli dvakrat hitreje kot produktivnost, kar kratkoročno izboljšuje življenjski standard, a zmanjšuje prostor za investicije in povečuje inflacijska tveganja.

Ekonomski analitik Petar Vušković ocenjuje, da podatki kažejo na pospešeno preobrazbo hrvaškega gospodarstva. Hrvaška v zadnjih letih beleži hitrejšo rast BDP, realnih plač in nižjo brezposelnost. Kljub temu priznava, da je Slovenija po skupnem BDP na prebivalca še vedno pred Hrvaško.

Več kot zgolj številke

Primerjava med državama tako ni enoznačna. Medtem ko nekateri kazalniki kažejo na hitro približevanje Hrvaške, Slovenija ohranja prednost pri produktivnosti, strukturi gospodarstva in ravni razvitosti.

Strokovnjaki opozarjajo, da dolgoročno približevanje ne bo odvisno le od višine plač, temveč predvsem od rasti produktivnosti, investicij in ustvarjanja višje dodane vrednosti.