Vse fotografije so simbolične.

"V dveh dneh sem videla dva; en dan enega, drugi dan drugega. Verjetno jih je bilo še več ... Od teh dveh, ki sem ju videla, je eden prišel s skuterjem italijanske registracije, šel je na pošto, dvignil paket in odšel," nam je zaupala bralka J. B., ki je želela ostati anonimna (njene podatke hranimo v uredništvu).

"Naredijo 'vse živo', samo da pridejo čez. Bila sem šokirana, ko sem videla tega na skuterju. Vem, da ni nek prebivalec iz okolice. Ankaran je majhen, točno vemo, kateri avti so tuji in od nekoga, ki je prišel čez mejo. Res je, da imamo tukaj tudi italijansko manjšino, zato je težko vedeti, kdo je zares iz Ankarana in kdo ne. Po drugi strani pa se vsi poznamo med sabo," nadaljuje.

"Skrival se je pred policijo in bežal čez njive"

"Drugemu, ki sem ga opazila v avtomobilu italijanskih registracij, pa sem sledila. Ni mi dalo miru in sem šla za njim. Ko sta prišli dve patrulji, se je skril na Sv. Katarino. Šla sem za njim z avtomobilom, čez njive, a sem ga izgubila – imel je namreč precej boljši avto od mojega in se je izmuznil," nadaljuje.

"Očitno je bilo, da je bežal in da ni pripadnik italijanske manjšine, ki živi v Sloveniji. Skrival se je pred policijo in ko je videl mene, je pospešil. V križišče je šel brez smernikov, da ne bi vedela, kam gre. Kjer ne bi smel, je vozil 110 km/h in je bilo očitno, da je hotel zbežati," opisuje dogajanje.

O teh prehodih meje je obvestila tudi policijo, prijavo je oddala po elektronski pošti. "Od takrat kroži marica, kar je zelo dobro. Imam globoko spoštovanje do dela policistov, kar sem jim tudi napisala ob prijavi," dodaja.

Italijani 'veselo' skozi Cerej in druge maloobmejne prehode

"Prek Cereja jih gre največ, to mi je povedal prijatelj, ki jih vsak dan vidi in tudi prek Facebooka opozarja na to. Prek Lazareta jih gre nekaj malega, tam so predvsem tisti, ki hodijo peš čez mejo. Tam sem videla, enega, ki je prečkal cesto s kantico za bencin v roki. Za Čapore in Sveto Barbaro ne vem. Prek teh prehodov ne hodijo masovno, ampak še vseeno hodijo ..." nadaljuje naša bralka.

Kot je pojasnila, njeni prijatelji s Cereja pričajo o tem, kako Italijani enostavno odmaknejo betonski blok. "Za avto morajo malo več premakniti, za skuter pa samo malo in že lahko gredo mimo," nadaljuje sogovornica. "Kolegi s Škofij mi povejo, da skrijejo avto na italijanski strani in pridejo čez peš. Vsak dan pridejo v duty free shop po cigarete oziroma to, kar imajo za kupit," pove.

Jasno je, da bi morali poostriti varnost na maloobmejnih prehodih. "Toliko je brezposelnih, lahko bi se država organizirala in jih postavila na te prehode. Že to, da bi držali telefon v rokah in lahko slikali nekoga, ki hoče prečkati mejo, bi odgnalo kršitelje," bralka pove svojo idejo.

Maloobmejni prehod Cerej pred zaporo (vir: Googlovi zemljevidi)

Kršitve tudi pri nas – odprt bar sredi belega dne?!

Bralka ne more mimo prizora, ki mu je bila priča v ankaranski občini pred približno tednom dni, okoli 11. ure zjutraj. Zaradi nespoštovanja pravil je, kot pravi, "ponorela".

"Nisem mogla verjeti svojim očem. Bar ene od bencinskih črpalk v občini je bil odprt, ljudje pa so pili kavo za šankom. Očitno je bilo, da gre za goste in ne za zaposlene," poudarja. "Poleg tega stranke v prodajalno na črpalki niso hodile eden po eden, notri je bilo več kot deset ljudi, vsi brez zaščite. Tudi trgovci so bili brez maske in rokavic, zaščiteni so bili le s stekleno pregrado. Poleg mene je imel med strankami zaščitno opremo le en zelo mlad fant, verjetno ni imel dvajset let. Bojim se, da se ne zavedamo, kaj nas čaka," dodaja.

Po drugi strani pa ocenjuje, da so prebivalci v obalnih mestih resno vzeli ukrepe. "Sem prav ponosna na naše Ankarančane, ker se vsi držimo distance. Prebivalci Ankarana so resno vzeli to. Tudi ostali, mislim da se cela Obala dosti bolj zaveda, ker ima možnost gledati italijanska poročila."

Ni pa mogla mimo brezbrižnosti nekaterih s celine, ki so zadnji vikend prihajali na sprehode na Obalo. "Je tako težko ostati doma? Dokler je stanje pri nas še tako, kakršno je, verjamem, da si je težko predstavljati, kaj imajo v Italiji ali v Španiji. Mi nismo nobene izjeme, to se lahko pri nas zgodi v roku petih dni," zaključuje.