Pirjevec, sicer tudi sodelavec Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper, je dejal, da se čuti zelo vezanega na partizansko gibanje, saj meni, da gre za eno osrednjih v zgodovini našega naroda. Kot je zapisal v predgovoru, je bilo napisanih že dovolj apologij partizanstva, sam pa si je v obsežni monografiji, ki je plod večdesetletnega dela, želel "prikazati zgodovinsko resnico v vsej njeni veličini, kakor tudi v zablodah, tragiki in zločinih". Delo je denimo sklenil z opisom zunajsodnih pobojev, za katere meni, da jih je treba prikazati v vsej grozovitosti, hkrati pa umestiti v čas, poln maščevalnosti in sovraštva. Pirjevec je skušal predstaviti tudi, kako kompleksno je bilo partizansko gibanje in kako pomembno je postalo kot vojaška sila, pravzaprav kot vezni člen med dvema frontama - rusko in zahodno fronto, na kar po njegovih besedah pogosto pozabljamo.

Druga pomembna zadeva, ki je vodila Pirjevca, pa je bila, da se ni želel omejiti na partizansko dogajanje zgolj v naši državi, temveč je v svoje raziskovanje vključil ves jugoslovanski prostor. Zaradi obsega dela, je avtorja pot vodila v arhive od Moskve, Berlina in Münchna pa do Londona in Cambridgea, Oxforda in Edinburga, vse do Rima. "Razkrila mi je, kako organsko se je narodnoosvobodilni boj vključeval v vojni napor protihitlerjevske koalicije, pa tudi kako usodno so nanj vplivala nastajajoča nasprotja med Vzhodom in Zahodom, ki so začela zoreti že dolgo pred koncem druge svetovne vojne," piše v predgovoru.

Na predstavitvi je Pirjevec (na fotografiji zgoraj) dejal, da se knjiga nekoliko navezuje na njegovo prejšnje delo Tito in tovariši, saj je med brskanjem po arhivih zanjo naletel na zajeten kup zapiskov Titovih spominov iz vojnega časa, za katere se je odločil, da jih bo nekoč uporabil, kot vire pa je uporabil tudi dnevnike, osebne zapise in pričevanja nekaterih neposrednih udeležencev narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji.

Avtor se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastanku knjige, ki jo je sicer posvetil dvema še posebej dragima prijateljema in sopotnikoma pri njenem nastanku - Janku Pleterskemu in Dušanu Bibru. Ta mu je celo podaril celotno zbirko ameriških in britanskih dokumentov, ki jih je zbral v washingtonskih in londonskih arhivih ter bogat nabor knjig, vezanih na vojno tematiko.

Tine Logar, ki je knjigo souredil z Aljošo Harlamovim, je dejal, da so Partizani knjiga, ki priča o tem, da zgodovina ni pravljica, označil pa jo je za Pirjevčevo monumentalno delo. "Knjiga prinaša celostni pogled na genezo res unikatnega odporniškega gibanja v Evropi tretjega rajha, kakršnega ni bil sposoben izpeljati nihče, razen jugoslovanskih narodov. Ta geneza gibanja pa je v delu prepletena še z zgodbo o vseh drugih vojaških organizacijah, ki so delovale na območju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, pa tudi onkraj njega," je dejal.

Kot prednost knjige je Logar izpostavil, da si bo po branju dejstev, ki jih je nanizal avtor, lahko bralec sam ustvaril svojo sliko o dogajanju, ne da bi mu jo nekdo vsiljeval. Knjigo, ki jo je oblikoval in tehnično uredil Matej Nemec, dopolnjujejo tudi fotografije medvojnih grozodejstev.